denacionalizacija - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - zatrjevanje kaznivega dejanja - upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka
Zatrjevano kaznivo dejanje mora biti v vzročni zvezi z izdano dokončno odločbo, ki je predmet obnove. Kaznivo dejanje mora vplivati na ugotovitev dejanskega stanja, na katerega je organ oprl svojo odločbo.
Za odločitev o državljanstvu pok. B.B. so relevantne določbe Zakona o državljanstvu FLRJ, ki je uzakonil dvojno državljanstvo: zvezno in republiško (1. člen), ki se je pridobilo hkrati z dnem uveljavitve zakona 28. 8. 1945, vsak državljan FLRJ je tudi državljan kake ljudske republike, vendar sme imeti le eno republiško državljanstvo, in sicer so državljani FLRJ postali državljani tiste ljudske republike, v območju katere je bil kraj, v katerem so imeli domovinsko pravico (prvi odstavek 37. člena). Upoštevajoč obvezno razlago te določbe se pri ugotavljanju državljanstva ne upoštevajo spremembe glede domovinske pristojnosti oziroma občinske pripadnosti, nastale v času od 6. 4. 1941 do 28. 8. 1945. To pomeni, da so državljani FLRJ v smislu prvega odstavka 37. člena tega zakona z dnem 28. 8. 1945 postali državljani tiste ljudske republike, v območju katere je bil kraj, v katerem so imeli domovinsko pravico na dan 6. 4. 1941.
Priznanje odškodnine v obliki nadomestnih zemljišč je po tretjem odstavku 42. člena ZDen možno, če je med upravičencem in zavezancem za dodelitev nadomestnih zemljišč sklenjen sporazum.
Zoper odločbo o arondaciji v delu, kjer je bila določena odškodnina, katerih neizpolnitev tožnik zahteva, pritožba v upravnem postopku in upravni spor nista bila dopustna (glej 65. in 66. člen TZIKZ). To pomeni, da izvršitev odločbe v tem delu po TZIKZ ni (bila) stvar upravnega postopka. Če pa zakon, ki je podlaga za obravnavanje tožnikove zahteve, ne omogoča razveljavitve odločbe o arondaciji, pa tudi sklicevanje tožnika na varstvo lastninske pravice po 33., 67. in 69. členu Ustave RS ne more pripeljati do drugačne odločitve, saj če bi organ odločil nasprotno in ugodil tožnikovi zahtevi, bi odločil v nasprotju z zakonom, posledično pa bi (lahko) kršil lastninsko pravico druge osebe.
V postopkih denacionalizacije pristojni organ s svojo odločitvijo ne odpravlja izdanih aktov o podržavljenju, temveč po ugotovitvi, da so za denacionalizacijo izpolnjeni vsi pogoji iz ZDen, vrne premoženje v naravi (če je možno) ali v obliki odškodnine, določeno po ZDen.
ZPVAS člen 1, 1/1, 1/3, 5, 5/2, 8, 8/2, 9, 9/3.. ZUP člen 42, 43.
denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - stranka v upravnem postopku
Organ je sprejel pravilen zaključek, da tožnikom ni mogoče priznati lastnosti stranke ali stranskega udeleženca v postopku vračanja odvzetih premoženjskih pravic po ZPVAS. Ta zakon namreč daje aktivno legitimacijo za vložitev tovrstne zahteve članom agrarnih skupnosti, organiziranih po tem zakonu (8. člen ZPVAS).
Po ZPVAS in ZDen se pravno nasledstvo presoja glede na določbe zakona o dedovanju, ne pa na prehod premoženja od ene osebe na drugo osebo z nakupom kot pravnim poslom.
Prva tožnica bi morala ob pravočasni vložitvi zahteve izkazati tudi, da je članica agrarne skupnosti, kar pa ni.
Tožnica ima prav, da je prvostopni organ napačno uporabil materialno pravo, ko je, ob upoštevanju ugotovitev izvedenke, določil višino vlaganj, ki naj se povrnejo tožnici, zgolj v višini razlike med vrednostjo nepremičnine ob podržavljenju in vrednostjo nepremičnine po stanju v času vračanja, zmanjšano za amortizacijo, torej po metodologiji, ki jo za vrednotenje premoženja predpisuje ZDen v 44. členu in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. V primerih, kakršen je obravnavani, gre za drugačno ureditev in posledično drugačno metodologijo pri ugotavljanju vrednosti vlaganj kot v primerih, ko vlaganja uveljavljajo pravne osebe.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - FIP
Razlaščenka je štela za osebo nemške narodnosti ter je ob izpolnjevanju še ostalih pogojev glede avstrijskega državljanstva in stalnega prebivališča v relevantnem obdobju spadala v krog oseb, na katere se je nanašal FIP. S tem pa je bila, upoštevaje pravno stališče Vrhovnega sodišča, izključena zahtevati vračilo premoženja na podlagi ZDen, saj je imela v tuji državi na voljo pravno podlago za pridobitev odškodnine, ki je imela temelj v odvzetem premoženju v takratni Jugoslaviji.
Tožnik bi lastninsko pravico na stanovanju (uveljavitev lastninske pravice je spor iz premoženjskega oziroma drugega civilnopravnega razmerja - 1. člen ZPP) uveljavil lahko le pri sodišču splošne pristojnosti, ne pa v upravnem postopku na podlagi določb ZDen.
Tožnik potrebnih stroškov za postavitev izvedenca ni založil, zato je organ, ker o zahtevi ni mogel odločiti, na tožniku pa je dokazno breme, zahtevo za povrnitev vlaganj lahko zavrnil. Sodišče z organom soglaša, da je založitev stroškov za izvedenca breme tožnika. Organ je sklep oprl na 116. člen ZUP/86 (v zvezi z drugim odstavkom 6. člena ZDen), po katerem lahko organ, ki vodi postopek, če se ta uvede na zahtevo stranke, pa se da z gotovostjo pričakovati, da bo povzročil posebne izdatke v gotovini (v zvezi z ogledom, dokazovanjem z izvedencem, prihodom prič, ipd.), s sklepom določi, naj stranka zanje založi potreben znesek. Po mnenju sodišča je to določbo mogoče razlagati edino v pomenu, da organ založitev stroškov naloži aktivni stranki, na zahtevo katere se je postopek pričel. To je bil v obravnavanem primeru tožnik, vlagatelj zahteve za povrnitev vlaganj. V 116. členu ZUP/86 je tudi določeno, da če stranka zneska ne založi v določenem roku, kot ji je s sklepom naloženo, lahko organ opusti izvedbo takih dokazov ali ustavi postopek, razen če je nadaljevanje postopka potrebno v javnem interesu.
ZDen člen 25, 25/3, 44. ZUS-1 člen 17, 17/5. Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov po metodi točkovanja člen 1.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - vrednost podržavljenega premoženja - določitev vrednosti - označba tožene stranke v upravnem sporu
Metodologije in podzakonski predpisi, ki jih za ugotavljanje vrednosti določa ZDen, ne omogočajo vračanja premoženja po njegovi polni (prometni ali celo tržni) vrednosti in so kompromis med željami ter dejansko zmožnostjo države. ZDen namreč ni zasnovan na institutu civilnega prava - vzpostavitve prejšnjega stanja, temveč gre za poseben način odškodovanja, ki ga je povzročilo podržavljenje, zakonodajalec pa je za to sprejel posebno ureditev. Če bi se pri ugotavljanju višine vlaganj po 25. členu ZDen uporabila drugačna metodologija, bi to pomenilo ne samo neskladje med ugotovljenimi vrednostmi premoženja po določbah ZDen in med ugotovljenimi vrednostmi vlaganj po drugih predpisih, temveč tudi neenako obravnavanje strank postopka.
Ker je Pripomoček sestavni del Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiše ter sistem točkovanja ni mogoče trditi, da se je organ s tem oprl na materialnopravno podlago, ki ni predpis. Enako velja za navodila za izpolnjevanje obrazcev.
Ne glede na to, ali so bila vlaganja opravljena v celoto ali le v del prostora, se je s tem povečala vrednost celotnega prostora. Tudi 2. člen navedenega Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiše ter sistem točkovanja ne dopušča drugačnega tolmačenja pravilnosti izračuna, saj govori o ugotovitvi vrednosti stanovanja oziroma poslovnega prostora.
ZDen člen 51, 51/1, 51/2, 69. ZUP člen 137, 137/7.
zavezanec za vračilo nepremičnin - poravnava - poravnava po ZDen - predmet poravnave
Četudi bi bila v predmetni zadevi poravnava sklenjena z napačnim zavezancem za vračilo obravnavanih nepremičnin, to ne bi pomenilo, da so s tem nastopili pogoji za ponovno vračilo že vrnjenih nepremičnin po ZDen (v obliki nadomestnih nepremičnin).
odškodnina od tuje države - FIP - finančna in izravnalna pogodba - možnost pridobiti tujo odškodnino - pogoj stalnega bivališča - obrazložitev odločbe
Le v primerih iz 11. in 12. člena ZDen morajo pravni nasledniki upravičenca izpolnjevati s tem zakonom določene pogoje za pridobitev upravičenj do denacionalizacije.
Bistveno je, da so osebe imele možnost od tuje države pridobiti odškodnino za premoženje, ki jim je bilo podržavljeno v smislu določb ZDen, pri čemer pa ni važna njena višina, kakor tudi ne, za katere vrste premoženja se je tuja država odločila izplačevati odškodnine.
Zakon o zaplembi premoženja (in o izvrševanju zaplembe) oziroma Zakon o konfiskaciji (in o izvrševanju konfiskacije), na podlagi katerega je bilo podržavljeno premoženje, je imel značaj reparacijskega predpisa, saj se je nanašal (tudi) na odvzem premoženja nemške države in njenih državljanov ali premoženja oseb nemške narodnosti po 1. in 2. točki Odloka AVNOJ-a.
Tako FIP kot Zakon o prijavi škod govorita o ''stalnem bivališču'' kot o enem izmed pogojev za uveljavljanje zahtevkov za povrnitev škode, vendar pa to ob nespornem dejstvu, da je E.E. bivala v Republiki Avstriji od 1945 do svoje smrti leta 1990 (in imela svoje bivališče oziroma bivališča prijavljena pri pristojnih organih v Republiki Avstriji), ne pomeni, da tega pogoja ne izpolnjuje.
denacionalizacija - umik zahteve za denacionalizacijo - ustavitev postopka - obnova postopka - pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena sodba
ZLNDL in ZDen urejata dva ločena postopka pridobitve lastninske pravice. Zato je tožena stranka v izpodbijanem sklepu pravilno odločila, da je sklep ministrstva o ustavitvi postopka temeljil na vlogi o umiku zahtevka vlagatelja in ne na sodbi, ki je bila kasneje spremenjena, razveljavljena ali odpravljena, zaradi česar razlog za obnovo postopka po 3. točki 260. člena ZUP ni izkazan.
ZDen člen 16, 16/3, 62, 89, 89/1. ZUP (1986) člen 144, 147. ZUP člen 147, 151. ZTLR člen 12, 20. ZLNDL-A člen 1.
denacionalizacija - ovire za vrnitev premoženja v naravi - zahteva za denacionalizacijo - špekulativni oziroma fiktivni pravni akti in posli - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina
Čeprav v prvem odstavku 89. člena ZDen ni časovne omejitve, je določbo po mnenju sodišča treba razlagati v pomenu, da bi za špekulativni pravni akt ali posel lahko šlo le v primeru, če bi bil ta sprejet ali sklenjen z namenom (z nedopustnim nagibom) izogniti se vrnitvi v naravi ali zaradi izigravanja določb ZDen ali če bi bili zaradi hudih kršitev pravnega reda prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev. V obravnavanem primeru pa so po podatkih zemljiške knjige nepremičnine prešle iz družbene v zasebno lastnino že davno pred uveljavitvijo ZDen.
Starost 94 let in stalno prebivališče v Švici po določbah ZZZDR in ZDen nista okoliščini, ki bi predstavljali oviro za imenovanje skrbnika za poseben primer. V zvezi s pogoji, ki so po zakonu predpisani za imenovanje, pa tožnica tudi ni zatrjevala in izkazala takih okoliščin, ki bi dajale podlago za ugotovitev o neizpolnjevanju pogojev.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - FIP - vojni pregnanci
Kot izhaja iz prvega odstavka točke B priloge 1 FIP, kot pregnanci veljajo tudi tiste osebe nemške narodnosti (ne glede na državljanstvo), ki so na ozemlju pregona umrle pred 1. 1. 1960. Oseba, ki ji je bilo premoženje zaplenjeno, je umrla na območju SFRJ (ozemlju pregona) pred navedenim datumom, zato sodi med pregnance v skladu s tem določilom. Glede na to pa med upravičence po FIP sodi tudi njegova hčerka kot pravna naslednica po drugem odstavku točke A, priloge 1 FIP, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka točke A, priloge 1 FIP.
ZDen člen 62, 67, 67/3, 71, 71/2. ZZZDR člen 211. ZUP člen 122, 219. ZUP (1986) člen 120, 215. ZPP člen 11, 11/3.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - odločba o denacionalizaciji - stroški postopka - delna odločba - skrbništvo za posebne primere
Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ odločil o delu zahteve za denacionalizacijo, ker je bil v tem delu ugotovitveni postopek končan ter je bila zahteva v tem delu primerna za odločitev. To pa pomeni, da je v skladu z 219. členom ZUP (oziroma 215. členom ZUP/86) lahko izdal delno odločbo. O še neodločenem delu zahteve za denacionalizacijo pa bo organ, kot je tudi navedel v obrazložitvi delne odločbe, odločil v nadaljevanju postopka.
Sodišče nima razloga za presojo, da so z zakonsko ureditvijo stroškov v denacionalizacijskih postopkih kršene ustavne pravice strank na strani upravičenca. Po drugem odstavku 71. člena ZDen se za odločanje o stroških postopka uporabljajo predpisi o postopku, ki se uporablja pred organom za denacionalizacijo ter tako ZDen nima specialne ureditve stroškov postopka in vprašanja kritja ali založitve stroškov strank na strani upravičencev ne obravnava za te stranke ugodneje. Ob tem pa sodišče dodaja, da (sicer) za stranke, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje družine ne morejo plačati vseh stroškov ali dela stroškov, ZUP v 122. členu (ZUP/86 pa v 120. členu ) omogoča oprostitev plačila stroškov, o čemer odloči organ na predlog stranke in na podlagi potrdila o njenem premoženjskem stanju, oprostitev pa velja med drugim tudi za izdatke za priče, izvedence, ogled itd.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1, 19/3, 32, 32/2, 54, 55, 65. ZSKZ člen 14, 14/2. ZZ člen 22, 65. ZVis člen 10, 10/1, 13.
vrnitev nepremičnin - strokovna komisija - ovire za vračilo v naravi - opravljanje dejavnosti - stavbno zemljišče - javni zavod - opravljanje javnih služb - visokošolski zavod
Iz določb ZDen oziroma ZUP ne izhaja, da bi o spremembi članov komisije organ moral obvestiti stranke denacionalizacijskega postopka.
Do nemožnosti nadomestitve nepremičnin se prvostopni organ ni opredelil, zaradi česar sodišče pritrjuje tožbenemu ugovoru, da je izostala njegova opredelitev do izvedenskega mnenja.
Zgolj sklicevanje na izvedensko mnenje, brez pravne opredelitve, kaj to pomeni za rešitev vprašanja podanosti ovire za vračilo v naravi po Zden, ne zadošča za preveritev utemeljenosti tega ugovora.
ZDen člen 6, 6/2, 18, 18/1, 19, 19/1, 19/1-3, 71, 71/2. ZCes-1 člen 3, 3/2, 39, 39/3. ZUP(1986) člen 116, 120. ZUP člen 122. ZPP člen 11, 11/3.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - ovire za vračilo v naravi - nekategorizirana prometna površina - založitev stroškov za izvedenca - zloraba procesnih pravic
Nekategorizirana prometna površina (kot npr. makadamska pešpot v obravnavanem primeru) ni javna cesta, s tem pa glede na drugi odstavek 3. člena ZCes-1 ni javno dobro in ni izven pravnega prometa. Le glede tistih nepremičnin, ki so izvzete iz pravnega prometa oziroma na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice, pa je po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen mogoče uveljaviti oviro za vrnitev v naravi.
Organ založitev stroškov naloži (aktivni) stranki, na zahtevo katere se je postopek pričel. To so v obravnavanem primeru vlagatelji zahteve za denacionalizacijo oziroma njihovi pravni nasledniki (ali stranke na strani upravičenca do denacionalizacije).
Obremenjevanje sodišča z obsežno tožbeno vsebino, ki v preko 80 odstotkih ni povezana s predmetno upravno zadevo ter izpodbijano odločbo, o katere zakonitosti je sodišče odločalo, in ki v navedenem delu poleg tega obsega številne navedbe z nedostojno, neprimerno in žaljivo vsebino, ki se nanaša na Republiko Slovenijo ter njeno pravno ureditev, posamezne upravne organe, posamezne institucije, poimensko navedene osebe, ter predloge sodišču, podane v stvareh, ki očitno niso v pristojnosti sodišča, ki določa v upravnem sporu, šteje sodišče za nedopustno. Vložitev take tožbe po mnenju sodišča nima zgolj cilja uveljavljanja sodnega varstva, ampak je zlorabljena tudi za diskreditacijo, zmanjševanje ugleda in podajo negativih vrednostnih ocen o vseh osebah in institucijah, s katerih delovanjem je tožnik nezadovoljen. Sodišču je znano, da je tožnik že dlje stranka v upravnih postopkih denacionalizacije in da je od leta 2005 nastopal kot tožnik že v številnih upravnih sporih. Glede na to mu ne more biti neznano, da so pravna sredstva, tudi tožba v upravnem sporu, namenjena uveljavljanju pravnega varstva, v okviru katerega stranka s pravnimi argumenti lahko izpodbija odločitev, s katero ni zadovoljna.
V izpodbijani odločbi, niti v odločbi druge stopnje niso navedeni vsi pogoji, ki bi za navedena upravičenca bili lahko podlaga za odločitev, da sta bila upravičena do odškodnine po FIP.
odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi FIP - Finančna in izravnalna pogodba - razlika med tujo odškodnino in odškodnino po ZDen - upravičenec do odškodnine po FIP
Za upravičenost do denacionalizacije je bistveno, da je bil prejšnji lastnik v času podržavljenja jugoslovanski državljan. Jugoslovansko državljanstvo prejšnjega lastnika po prvem odstavku 9. člena ZDen je pogoj za upravičenost do denacionalizacije; če pa je prejšnji lastnik imel pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države (ali je odškodnino dobil), ne glede na izpolnjen pogoj jugoslovanskega državljanstva po drugem odstavku 10. člena ZDen ni upravičenec.
Ugotavljanje, kakšne konkretne pravice bi upravičencu šle po avstrijskih predpisih, bi pomenilo določanje odškodnine po teh predpisih, kar pa presega odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih po ZDen.
odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi FIP - razlika med tujo odškodnino in odškodnino po ZDen - poročilo o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju zadeve
Ni pomembno, za katere vrste premoženja se je tuja država odločila izplačevati odškodnine, in tudi ne, kakšna je bila višina te odškodnine. Bistveno je, da je imel „razlaščenec“ v tuji državi na voljo pravno podlago za pridobitev odškodnine, ki je imela temelj v odvzetem premoženju v takratni Jugoslaviji. Različne države so namreč različno določale vrste premoženja in višino odškodnine za „razlaščena“ premoženja.
Priprava poročila ni obvezna v postopkih denacionalizacije, v katerih na prvi stopnji odločajo ministrstva, pri katerih strokovne komisije po drugem odstavku 54. člena ZDen niso ustanovljene, za kar gre v obravnavanem primeru, ko je o sporni zadevi odločalo na prvi stopnji ministrstvo.