denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - Finančna in izravnalna pogodba (FIP) - izključitveni razlog
Na podlagi izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen je denacionalizacijo mogoče odreči le osebi, ki je od tuje države imela pravico dobiti odškodnino za premoženje, katerega denacionalizacijo ta oseba uveljavlja. V konkretni zadevi tožnica uveljavlja vračilo solastniškega deleža na nepremičninah. Ker FIP oziroma izvedbeni predpisi za to vrsto premoženja niso predvidevali odškodnine, je toženka zmotno uporabila drugi odstavek 10. člena ZDen.
denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS - predlagalni postopek - popolna vloga - prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok - vezanost upravnega organa na zahtevek
Postopek vračila premoženjskih pravic po ZPVAS je predlagalni postopek (8. člen) in je organ vezan na obseg zahtevka, kot je v zahtevi opredeljen.
Jasno izraženega zahtevka ne morejo nadomestiti podatki, ki naj bi izhajali iz prilog in ki naj bi se nanašali na drugega upravičenca. Organ ni dolžan sklepati ali celo ugibati prave oziroma resnične volje stranke, kot to nakazuje tožnica, temveč je dolžan vlogo obravnavati v obsegu, kot iz nje izhaja, in na način, kot mu nalaga zakon.
Predpisan rok (30. 6. 2001) po ZPVAS (9. člen) je zakonsko določen prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - ovire za vračilo v naravi - odškodnina za podržavljeno premoženje - nova stvar
Po uveljavljeni upravnosodni praksi gre za novo stvar v primerih, ko zaradi bistveno spremenjene zunanjosti, namembnosti ali površine, ki je posledica vlaganj, ne gre več za isto stvar oziroma isto nepremičnino, ki je bila podržavljena.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 32, 32/2. ZUS-1 člen 30.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračanje - poseg v lastninska upravičenja - trditvena in dokazna podlaga tožbe
Ob nesporno izkazani umeščenosti parcele v gospodarsko cono, ki sicer sama po sebi res ni kriterij, na podlagi katerega bi bila podana ovira za vrnitev v naravi, se sodišče pridružuje nadaljnjemu razlogovanju organa o posledično nemožnosti izvajanja vseh upravičenj, ki izhajajo iz lastninske pravice. Obravnavano zemljišče je po katastrski rabi opredeljeno kot kmetijsko zemljišče (kar bi lahko pomenilo, da ga je možno vrniti v naravi), vendar pa je možnost njegove dejanske uporabe kot kmetijskega zemljišča (torej, da bi bilo primerno za kmetijsko obdelavo) ravno zaradi nahajanja v gospodarski coni in opisane namenske in tudi dejanske rabe nedvomno onemogočena oziroma vsaj v taki meri otežena, da bi bila nesmotrna.
denacionalizacija - denacionalizacijski zavezanec - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije - ničnost pravnega posla
V obravnavanem primeru, ko se izpodbijana odločba sklicuje na pogodbo iz leta 1984, to pomeni, da je veljavnost prehoda pravice uporabe na predmetni nepremičnini iz C. d. d. na bivšo občino Ljubljana Bežigrad treba presojati v okviru takrat veljavne pravne ureditve. Po takratni pravni ureditvi pa za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj, kar je že večkrat poudarila tudi sodna praksa, ampak je bil mogoč prenos pravice uporabe tudi izvenknjižno. O tem vprašanju, in sicer ali je do takega prenosa na tožnico v tem postopku prišlo, kot o samostojnem vprašanju še ni bilo odločeno.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - zahtevek na vrnitev
Načelo primarnosti vračanja v naravi pomeni za organ, da ugotovi, kdo je lastnik nepremičnine, oziroma kdo bi bil v denacionalizacijski zadevi upravičen vrniti nepremičnino v naravi.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina za podržavljeno premoženje - odškodnina od tuje države
Zakonodajalec je z ureditvijo v prvem stavku drugega odstavka 10. člena ZDen želel nekdanjim lastnikom podržavljenega premoženja, ki so bili do odškodovanja za odvzeto premoženje upravičeni že po pravu tuje države, preprečiti, da vrnitev tega premoženja dosežejo tudi na podlagi določb ZDen. Zato je uveljavljanje upravičenj iz naslova denacionalizacije preprečil ne le osebam, ki so od tuje države prejele odškodnino za odvzeto premoženje, temveč tudi osebam, ki so tako odškodnino od tuje države imele pravico dobiti. Po naravi stvari je pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države lahko imela le oseba, ki je za pridobitev odškodnine od tuje države izpolnjevala vse predpisane pogoje: poleg formalnih pogojev, ki jih je tuja država določila za uveljavljanje zahtevkov iz tega naslova, tudi vse materialne pogoje, ki jih je za priznanje te odškodnine v svoji notranji zakonodaji določila tuja država. Zato je v primerih, kot je obravnavani, v katerih okoliščine kažejo na to, da je oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, spadala v krog oseb, ki jim je pravo tuje države na podlagi mednarodne pogodbe omogočalo pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje, mogoče presojo, ali je ta oseba imela pravico dobiti tako odškodnino in ali je zato podan izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, utemeljiti le na oceni, da bi odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države (če bi jo uveljavljala) tudi dobila, ker bi za to izpolnjevala vse pogoje.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - vstopna pravica vnuka
Po Zakonu o dedovanju pride do vstopne pravice vnukov v dedovanje po zapustniku le, če zapustnik preživi svojega otroka. V povezavi z 12. členom ZDen pa to tudi pomeni, da je vnuk bivšega lastnika podržavljenega premoženja upravičenec le pod pogojem, da je prejšnji lastnik umrl za svojim otrokom, ki je oče ali mati vnuka (prejšnjega lastnika). V obravnavani zadevi pa je bilo ugotovljeno, da je sin bivše lastnice umrl za svojo materjo. S tem pa ni izkazana vstopna pravica tožnice kot vnukinje, posledično pa tudi niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožnica kot vnukinja bivše lastnice lahko štela kot nadomestna upravičenka na podlagi 12. člena ZDen.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - Finančna in izravnalna pogodba (FIP) - izključitveni razlog - denacionalizacija nepremičnin
V konkretni zadevi tožnik uveljavlja denacionalizacijo nepremičnin. Ker FIP oziroma izvedbeni predpisi za to vrsto premoženja niso predvidevali odškodnine, je toženka zmotno uporabila drugi odstavek 10. člena ZDen, posledično pa relevantnega dejanskega stanja ni ugotavljala.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Zakonodajalec je z ureditvijo prvega stavka drugega odstavka 10. člena ZDen želel nekdanjim lastnikom podržavljenega premoženja, ki so bili do odškodovanja za odvzeto premoženje upravičeni že po pravu tuje države, preprečiti, da vrnitev tega premoženja dosežejo tudi na podlagi določb ZDen. Zato je uveljavljanje upravičenj iz naslova denacionalizacije preprečil ne le osebam, ki so od tuje države prejele odškodnino za odvzeto premoženje, temveč tudi osebam, ki so tako odškodnino od tuje države imele pravico dobiti.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile torej upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje. Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Na podlagi izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen je mogoče denacionalizacijo odreči le osebi, ki je od tuje države imela pravico dobiti odškodnino za premoženje, katerega denacionalizacijo ta oseba uveljavlja. Iz tega razloga je glede na določbe FIP in njegovih izvedbenih predpisov pomembno, za katere vrste premoženja se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Če bi se zahteva za denacionalizacijo nanašala na premične stvari, bi bilo ob predpostavki, da so izpolnjeni še drugi pogoji, mogoče šteti, da je oseba imela pravico do odškodnine za to vrsto podržavljenega premoženja od Republike Avstrije. Po obrazloženem pa ni mogoče šteti, da so imeli prejšnji lastniki na tej podlagi možnost dobiti odškodnino za podržavljene nepremičnine.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile torej upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje. Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile torej upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Če bi se zahteva za denacionalizacijo nanašala na premične stvari, bi bilo ob predpostavki, da so izpolnjeni še drugi pogoji, mogoče šteti, da je oseba imela pravico do odškodnine za to vrsto podržavljenega premoženja od Republike Avstrije.
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile torej upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje. Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
ZUP člen 260, 260/1, 261/1-4, 267, 267/2. ZDen člen 10, 10/2.
upravičenec do denacionalizacije - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - predhodno vprašanje
Upravni organ pri odločanju o pravici do denacionalizacije ob uporabi drugega odstavka 10. člena ZDen rešuje predhodno vprašanje do odškodnine od tuje države v posameznem konkretnem primeru. Gre za posebno predhodno vprašanje v okviru odločanja v postopku denacionalizacije, vendar ne za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, saj gre za vprašanje, ki ga organ ugotavlja sam po uradni dolžnosti in torej ne gre za vprašanje, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa. Sodna praska se je že opredelila do tega, da gre pri ugotavljanju, ali so določene osebe dobile ali imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države, za dejansko in ne pravno vprašanje, ki ga upravni organ rešuje tako, da ugotavlja dejstva o tem, ali obstoji relevantna mednarodna pogodba in kakšna je njena vsebina.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno premoženje, npr. nepremičnine. Določbe FIP in izvedbenih predpisov take razlage ne omogočajo, saj taka vsebina iz besedila njihovih določb ni razvidna, prav tako to ne izhaja iz predmeta in cilja, kot sta ga opredelili pogodbeni stranki FIP.
Pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi prejšnji lastnik nepremičnin bil upravičen do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete, potrebne za opravljanje poklica.
ZDen člen 32, 32/2. ZUP člen 279, 279/1, 280, 280/1.
denacionalizacija - podržavljeno stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - odločba o denacionalizaciji - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe
Aktivno legitimacijo za uveljavljanje ničnosti imajo tiste osebe, ki izkazujejo pravovarstveno potrebo - z uveljavljanjem pravnega sredstva bi se jim njihov pravni položaj izboljšal. Predlagatelja, ki uveljavljata, da je sporna nepremičnina funkcionalno zemljišče k njuni stanovanjski stavbi, sta tak pravni interes izkazala.
Zaključka, da gre za funkcionalno zemljišče, ni mogoče utemeljiti z navedbami iz pogodb ter s tem, da površina konkretnega funkcionalnega zemljišča ne presega limita za gradbeno parcelo po določbah tedanjega PUP-a. Tudi to, v kakšen namen se zemljišče uporablja, ni odločilno dejstvo. Bistveno je, ali je bilo neko zemljišče v času izdaje odločbe o denacionalizaciji dejansko funkcionalno zemljišče k objektu, ki ni bil v lasti upravičenca. Po vseh predpisih, ki so funkcionalno zemljišče definirali, pa je bilo to tisto zemljišče, ki je bilo kot takšno bodisi določeno v ustreznem pravnem aktu, bodisi je bilo dejansko potrebno za redno rabo objekta.
Če obravnavano zemljišče kot funkcionalno zemljišče v tem primeru še ni bilo formalno odmerjeno, mora toženka ugotoviti, katero zemljišče je bilo v času izdaje odločbe o denacionalizaciji potrebno za redno rabo objekta.
Vsako stavbno zemljišče, ki ne presega dovoljene velikosti funkcionalnega zemljišča (organ se v tem pogledu sklicuje na 9. člen PUP), namreč še ni funkcionalno zemljišče, če ni kot tako tudi formalno odmerjeno oziroma če po svoji dejanski rabi nima te vsebine. Zato zgolj ugotovitev, da z upoštevanjem obravnavanega zemljišča funkcionalno zemljišče k stanovanjski stavbi predlagateljev ničnosti ne bo preseglo dovoljene velikosti iz PUP, ne zadostuje za ugotovitev, da je obravnavano zemljišče res funkcionalno zemljišče.