pripor - trajanje pripora - sojenje v razumnem roku
Pri presojanju razumnega časa trajanja pripora in razumnega časa trajanja kazenskega postopka je treba upoštevati kompleksnost zadeve v dejanskem in pravnem pogledu, ravnanje strank v postopku in ravnanje sodišča ter način, na katerega je bila zadeva obravnavana pred sodiščem, dolžino pripora, sorazmernost med priporom in naravo kaznivega dejanja ter kaznijo, ki jo je v primeru obsodilne sodbe mogoče pričakovati, kot tudi materialne, moralne in druge posledice pripora za priprtega.
URS člen 22.ZKP člen 18, 18/1, 395, 395/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
načelo proste presoje dokazov - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - enako varstvo pravic
Določbo 1. odstavka 395. člena ZKP je treba razlagati tako, da mora obrazložitev drugostopenjske sodbe z navedbo sklepov glede dejanskih in pravnih vprašanj zavzeti stališče do pritožbenih navedb, vendar le do tistih, ki se nanašajo na odločilna dejstva.
Enako varstvo pravic iz 22. člena URS pomeni, da sodišče stranko v postopku obravnava enakopravno tako, da v njeni zadevi ne odloči drugače, kot sicer redno odloča v vsebinsko podobnih ali enakih zadevah in da je v izvedenem postopku zagotovljena enakopravnost med v njem udeleženimi strankami.
ZNP člen 4, 37.ZPP člen 339, 339/2-8.ZMZPP člen 111.
priznanje tuje sodne odločbe - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - vročitev predloga za priznanje tuje sodne odločbe
V skladu s pravico do izjave v postopku bi moralo sodišče predlagatelju postopka vročiti odgovor nasprotnega udeleženca, v katerem je zatrjeval, da mu v postopku pred tujim sodiščem ni bila dana možnost sodelovanja.
nezgodno zavarovanje - obveznosti zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice - pasivnost zavarovanca - sodelovanje v pretepu - škoda, nastala v pretepu - čas ugotavljanja stopnje invalidnosti
Ker je bil tožnik le pasivno prisoten poleg svojih prijateljev pred vrati stanovanja K. R., s katerim se je pogovarjal P. J., in brez razloga prejel najprej udarec v obraz ter potem še poškodbo v predelu ledvice, ni podana izključitev obveznosti zavarovalnice iz nezgodnega zavarovanja. Če bi splošni pogoji izključevali zavarovalničine obveznosti tudi za take primere, bi moralo biti to izrecno navedeno (7. točka prvega odstavka 9. člena Splošnih pogojev pa določa le, da so izključene zavarovalničine obveznosti za nezgode, ki nastanejo pri pretepu ali fizičnem obračunavanju, razen v primeru dokazane samoobrambe).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zagovornik je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zoper pravnomočen sklep, s katerim je bil zoper obtoženca podaljšan pripor na podlagi preizkusa, opravljenega po 2. odstavku 207. člena ZKP. Glede na spremenjeno besedilo 4. odstavka 420. člena ZKP (44. člen ZKP-E)
zoper tak sklep o podaljšanju pripora tega izrednega pravnega sredstva pred pravnomočnostjo kazenskega postopka ni mogoče vložiti.
vročanje pisanj - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Ker tožnica živi v tujini, v RS nima pooblaščenca in ga tudi v tožbi ni imenovala, je sodišče pravilno ravnalo, ko ji je po določbi 1. odstavka 146. člena ZPP naložilo, da pooblaščenca imenuje. Če ji je tak sklep vročen neposredno in ne preko začasnega zastopnika, ne gre za bistveno kršitev postopka.
status žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen v taborišču
Otroku, ki je bil rojen staršem v zavezniškem taborišču po kapitulaciji Italije, ne pripada status žrtve vojnega nasilja, ker je nasilje okupatorja in izpostavljenost staršev nasilnim dejanjem okupatorja, ki je relevantna okoliščina za priznanje tega statusa, prenehalo. Dejstvo težkih razmer in nemožnost takojšnje vrnitve v domovino nista okoliščini, ki bi jih lahko po ZZVN upoštevali pri odločanju o priznanju zahtevanega statusa.
Razlogi, ki jih je tožnik neuspešno uveljavljal že v postopku za priznanje azila, ob dejstvu, da se razmere v BiH umirjajo, ne morejo biti relevantni za priznanje posebne oblike zaščite v Republiki Sloveniji.
ZUS člen 44, 44/1-2, 72, 72/2, 72/4. ZUP (1986) člen 252, 256.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka - upravni spor - bistvena kršitev pravil postopka - odločanje na seji
Zaradi spornosti vročitve odločbe o izdanem lokacijskem dovoljenju sodišče prve stopnje, glede na v tožbi ponujene dokaze, ni imelo pravne podlage za odločanje na seji, temveč bi moralo izvesti pripravljalni postopek (2. točka 1. odstavka 44. člena ZUP) ali pa opraviti glavno obravnavo (1. in 2. odstavek 50. člena ter 2.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznih dovoljenj
Ker tožnik nima ustreznega dovoljenja za opravljeni poseg v prostor, iz odločbe pa jasno izhaja, da ga je dolžan odstraniti, je izrečeni inšpekcijski ukrep zakonit.
Posebna oblika zaščite tožniku ne more biti priznana, če tožnik, poleg razlogov, ki jih je neuspešno uveljavljal že v azilnem postopku, ne navaja drugih razlogov, glede navajanih razlogov pa je bilo že v azilnem postopku in v sedanjem postopku za priznanje posebne oblike zaščite, ugotovljeno, da zaradi tega ne more biti ogrožen v izvorni državi.
Razmere so, po poročilih, na Kosovu že toliko urejene, da tožnik kot pripadnik večinskega naroda in vere ne more biti ogrožen že samo zaradi tega, ker naj bi bil njegov oče domnevno v letu 1998 obtožen simpatizerstva s srbskim režimom, ker je bil kot varnostnik zaposlen v državnem podjetju.
Pravilna je presoja, da le naročilo lokacijske dokumentacije, ko gre za inšpekcijski ukrep po določbi 1. odstavka 73. člena ZUN, ne more predstavljati dejstev, ki bi pripeljalo do drugačne odločitve, tudi če bi bila znana v prejšnjem postopku. Tako utemeljen predlog za obnovo je bil zato z uporabo določbe 3. odstavka 256. člena ZUP/86 pravilno zavrnjen.
Ker je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-32/02 (Ur.l. RS, št. 74/2003) razveljavilo določbo 1. odstavka 8. člena Zakona o sodnih taksah, ni več pravne podlage za ustavitev pritožbenega postopka.
ZUS člen 36, 36-4, 44, 60. ZUP (1986) člen 240, 240/1.
ukrep tržnega inšpektorja - upravni spor - postopek s tožbo - dostava upravnih spisov
Če je sodišče prve stopnje v skladu s 36. členom ZUS pozvalo toženo stranko, da v določenem roku dostavi upravne spise, le-ti pa niso vsebovali vseh listin in iz njih niso bila razvidna vsa dejstva ter okoliščine, ki so pomembni za presojo tožbenih navedb o pravilnosti postopka in o pravilnosti ter zakonitosti odločbe tožene stranke, ni bila kršena določba 44. člena ZUS.
V času odločanja v upravnem postopku ni bilo zakonske podlage za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja vojnemu ujetniku - vojaku bivše jugoslovanske armade. Šele kasnejša novela ZZVN-G (Ur.l. RS, št. 110/2002 z dne 18.12.2002) je uzakonila možnost, da tudi te osebe pridobijo status žrtve vojnega nasilja.
Začasno uvoženo blago je dano v prost promet, če v določenem roku ni vrnjeno v tujino niti zanj ni bila zahtevana druga carinsko dovoljena raba ali uporaba blaga.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Določbo 1. odstavka 424. člena ZKP si je treba razlagati tako, da mora vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevane kršitve tudi utemeljiti. Zgolj posplošeno zatrjevanje brez navedbe okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti, ali je zatrjevana kršitev sploh podana, ne zadošča.