ZKP člen 39, 39-6, 42, 42/5, 201, 201/1-3, 420, 420/2.
izločitev sodnika - izločitveni razlog - rok za vložitev zahteve za izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - ponovitvena nevarnost
Čeprav drži, da bi moral predsednik sodišča prve stopnje v skladu z 42. členom ZKP odločiti o zahtevi za izločitev sodnikov, ki so v zunajobravnavnem senatu sprejeli sklep o podaljšanju pripora, še preden je sodišče druge stopnje odločilo o pritožbi zoper navedeni sklep, pa bi moral vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti obrazložiti, zakaj naj bi ta kršitev vplivala na zakonitost sodbe. Ne glede na to pa ugotovitev sodišča druge stopnje, da ne gre za nobenega od izključitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 39. člena ZKP in da je obtoženec zahtevo za izločitev sodnikov vložil že po koncu glavne obravnave in zato po presoji sodišča druge stopnje prepozno, kaže, da gre za procesni položaj, ko bi bilo treba to zahtevo na podlagi 5. odstavka 42. člena ZKP zavreči. Zato uveljavljena kršitev ni vplivala na zakonitost izpodbijane pravnomočne odločbe o podaljšanju pripora.
ZKP člen 201, 201/1, 202, 202/6, 420, 420/2, 420/4.ZPol člen 49, 49/3.
pripor - utemeljen sum - nedovoljeni dokazi - pritožba zoper sklep o odreditvi pripora - rok za odločitev o pritožbi - tajno opazovanje in sledenje - trajanje ukrepov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o izločitvi dokazov
Na podlagi trditev v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je sodišče utemeljenost suma ugotovilo tudi na podlagi nedovoljenih dokazov, lahko Vrhovno sodišče poseže v izpodbijane pravnomočne odločbe o priporu, zoper katere je dovoljeno to izredno pravno sredstvo, samo v tistih primerih, ko je iz vseh spisovnih podatkov razvidno, da gre prima facie za nedovoljen dokaz, brez katerega kateri od pogojev za pripor, praviloma je to utemeljen sum, ne bi bil podan.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - odgovornost delodajalca - domneva vzročnosti - pojem nevarne dejavnosti - vojaška vaja - poškodba pri poklicnem vojaku - seskok z 1,5 m visokega zidu na asfaltna tla - načelo proste presoje dokazov - zaslišanje priče - dokazna ocena - trditveno in dokazno breme oškodovanca
Vaja, pri kateri mora poklicni vojak seskočiti iz 1,5 m visokega zidu na asfaltna tla, ne predstavlja nevarne dejavnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21969
KZ člen 142, 142/1.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - prisiljenje - protipravnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja v izreku
Na podlagi ugotovitev, da je obsojenec kritičnega dne z uporabo vil oškodovancu preprečil nadaljnjo vožnjo s traktorjem po parceli, ki je last obsojenčevega očeta, in da je oškodovanec v času storitve kaznivega dejanja imel na sporni parceli pravico uporabe travniške poti in vožnje s traktorjem po njej ter da je zato bila lastninska pravica obsojenčevega očeta s to služnostjo omejena, je sodišče zaključilo, da je izpolnjen tudi pogoj za kaznivo dejanje prisiljenja po 1. odstavku 142. člena KZ in sicer protipravnost obsojenčevega ravnanja.
Izrek pravnomočne sodbe nasprotuje sam sebi, kadar si dejstva v opisu kaznivega dejanja nasprotujejo ali celo izključujejo ali pa so v nasprotju z ostalimi deli izreka.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - domneva nedolžnosti
Ker se zakonitost napadenega sklepa presoja glede na stanje zadeve, kakršno je bilo v času odločanja (izdaje sklepa), v tej zadevi pa ob odločanju o predlogu okrožnega državnega tožilca za podaljšanje pripora zoper prvega obdolženca okoliščina, da sta druga dva obdolženca spremenila zagovora, še ni bila znana, tega pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče upoštevati.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi
Res je sicer, da je marihuana manj nevarno mamilo kot heroin, vendar pa se obtožencu očita promet z zelo veliko količino tega mamila, kar tudi po prepričanju Vrhovnega sodišča predstavlja nevarnost za ljudi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Presoja razlogov sodbe sodišča druge stopnje v zvezi z uveljavljeno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora med preiskavo
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku - ZKP-E (Uradni list RS, št. 56/2003, ki je začel veljati 13.7.2003) je bilo spremenjeno tudi določilo 4. odstavka 420. člena ZKP, tako da zoper sklep senata o podaljšanju pripora, ki ga izda med preiskavo senat okrožnega sodišča, zahteva za varstvo zakonitosti ni več dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper sklep o podaljšanju pripora, da je obtoženec miroljuben človek, da so bile grožnje z umorom ter požigom le formalne ter da mu mora biti dana možnost, da zaživi skupaj z družino v slogi in razumevanju, pomenijo oporekanje pravilnosti s strani nižjih sodišč ugotovljenega dejanskega stanja, to je razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (določilo člena 425 ZKP).
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, tarifna št. 1, 1/3, 8, 8-1, 10.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpraznitev in izročitev nepremičnine v posest upniku - deložacija - stanovanjski prostori - stroški izvršitelja - prostovoljna izpraznitev nepremičnine - neuspešen rubež - pravica izvršitelja do plačila cene storitve - zakonska analogija - analogia legis
Če je izvršitelj pristopil k deložaciji, ki pa je zaradi prostovoljne izselitve in izročitve stanovanja ni bilo mogoče opraviti, je upravičen do plačila v višini 25 % od cene storitve, vendar le, če je bil s prostovoljno izpolnitvijo dolžnikove obveznosti seznanjen šele na samem naroku.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o stroških postopka
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočen sklep o stroških kazenskega postopka pred pravnomočnostjo sodbe, glede na določbi 1. in 4. odstavka 420. člena ZKP ni dovoljena, zato jo je treba zavreči (2. odstavek 423. člena ZKP).
spor o pristojnosti - izvršilni postopke - izvršba na premičnine - izključna krajevna pristojnost - sporazum o pristojnosti
Ker je upnik navedel, da se premičnine nahajajo na dolžnikovem naslovu, torej v M., ki je na območju Okrajnega sodišča v Mariboru, je za odločanje o izvršilnem predlogu izključno pristojno mariborsko sodišče.
pripor - ponovitvena nevarnost - milejši ukrepi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitve v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, da teža in način storitve kaznivih dejanj, ko naj bi obtoženec v kratkem časovnem obdobju storil tri kazniva dejanja zoper istega mladoletnega oškodovanca, da se nahaja še v enem kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki naj bi ga prav tako storil na škodo mladoletnega oškodovanca ter dejstvo, da je bil že dvakrat obsojen, med drugim enkrat zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, predstavljajo zadostne argumente za zaključek, da je zaradi ponovitvene nevarnosti pri obtožencu ogrožena varnost ljudi do te mere, da je ni mogoče odvrniti z milejšim ukrepom, pri čemer je hišni pripor še toliko manj primeren ob ugotovitvah, da naj bi obtoženec obe kaznivi dejanji zoper spolno nedotakljivost mladoletnega oškdovanca izvrševal na svojem domu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Dejstvo, da je bila soproga direktorja tožeče stranke od maja 1997 do konca leta 2000 kot strokovna sodelavka zaposlena na Okrajnem sodišču v Lendavi, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - rok za vložitev zahteve
V konkretni zadevi je bil pripor zoper obtoženca z napadeno pravnomočno odločbo podaljšan na podlagi preizkusa, opravljenega po 2. odstavku 207. člena ZKP in ne po določbi 2. odstavka 272. člena ZKP. Ne gre torej za pravnomočen sklep, zoper katerega je po novelirani določbi 4. odstavka 420. člena ZKP (ZKP-E, ki je začel veljati 13.7.2003) dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - dokazno breme - obveznosti zavarovalnice - plačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - izpolnitveni rok - čas, potreben zavarovalnici za ugotovitev obstoja obveznosti
Potrebni čas za ugotovitev obstoja zavarovalničine obveznosti pomeni čas za zbiranje dokazov, na podlagi katerih bi lahko zavarovalnica, ki se ukvarja poklicno z zavarovalniškimi posli, ugotovila s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ali obstaja njena odgovornost. Ta ne pride v poštev vselej, kadar zavarovalnica odkloni izplačilo zavarovalnine iz kakršnegakoli razloga. Smisel zakonskih določb o kratkih rokih za izplačilo zavarovalnine (prvi in drugi odstavek 919. člena ZOR) je v tem, da začne teči 14-dnevni rok zanj takoj, ko (pri)dobi zavarovalnica na voljo potrebne podatke in dokazila, na podlagi katerih lahko kot skrben strokovnjak sama presodi obstoj svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe. Če si ob tem ustvari zaradi nestrokovnega razmišljanja napačno predstavo o dejanskih okoliščinah in pravnih učinkih, se ne more uspešno sklicevati na ugodnosti, ki jih nudi določba drugega odstavka 919. člena ZOR.
posebne operativne metode in sredstva - nedovoljeni dokazi - preiskava - zaslišanje prič v preiskavi - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - pripor - ponovitvena nevarnost
Čeprav je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-272/98 z dne 8.5.2003 razveljavilo 1., 2. in 3. odstavek 49.
člena ZPol (razveljavitev začne učinkovati šele po enem letu od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije), ni mogoče pritrditi stališču, da obtožnica temelji na nedovoljenih dokazih, ki so bili zbrani z uporabo 49. člena ZPol.
Neutemeljeno je stališče, da obtožnica ne bi smela temeljiti na izsledkih telefonskih razgovorov med obtoženci, čeprav so bili ti dokazi pridobljeni na podlagi odredbe sodišča, ker obtoženec o izvajanju teh ukrepov ni bil obveščen.
Tudi če obtoženec v preiskavi ni bil obveščen o zaslišanjih soobtožencev in nekaterih prič, ni mogoče pritrditi stališču, da so zagovori soobtožencev in izpovedbe prič nedovoljeni dokazi.
V primeru, ko pristojni državni tožilec na podlagi 159. člena ZKP začasno dovoli odložitev odvzema prostosti osumljenim osebam, gre za razmerje med pristojnim državnim organom in organi za notranje zadeve, v katerega sodišče ne more posegati. Zato Vrhovno sodišče ne ocenjuje, ali je bilo tako dovoljenje v trenutku, ko je bilo dano, pravilno in utemeljeno.