davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - klavzula o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na samo storitev prekrška oziroma (verodostojnost) plačilnega naloga, skladno z določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2, v postopku izvršbe ni mogoče uveljavljati.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29.
obročno plačilo davčnega dolga - pogoji za obročno plačilo - dohodki davčnega dolžnika - ogroženo preživljanje
Dohodki tožnice in njenih družinskih članov presegajo višino dohodkov, ki davčnemu organu dopuščajo, da dovoli obročno plačilo davčnega dolga. To pa obenem pomeni, da davčni organ ni mogel ugoditi tožničini zahtevi za obročno plačilo.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - dopolnilna odločba - predlog za izdajo dopolnilne odločbe - stroški prevzema kmetije
Tožnica se ne strinja z višino dodeljenih sredstev, vendar bi te ugovore, ki so v bistvu ugovori nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, morala uveljavljati v postopku z rednimi pravnimi sredstvi zoper odločbo o dodelitvi sredstev. Prav tako z dopolnilno odločbo ni mogoče naknadno dopolnjevati razlogov odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka in tožnica, razen z izrednim pravnim sredstvom, če so za njegovo uporabo izpolnjeni pogoji, ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero so ji bila na podlagi razpisa, priznana sredstva iz naslova pomoči mladim kmetom za prevzem kmetij v letu 2005.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Izpodbijana odločitev bi bila pravilna in zakonita le, če bi šlo za gradnjo na kmetijskem zemljišču, ki ne leži v neposredni bližini EUP, v kateri že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije. Upravni organ pa zaradi napačnega stališča, da gradnja skednja na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1) sploh ni dopustna, teh odločilnih dejstev ni ugotavljal. Zato ugotovitve upravnega postopka sodišču ne omogočajo preizkusa pravilnosti presoje skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 6, 67, 67/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - načelo zakonitosti - sprememba pravnega predpisa
Načelo zakonitosti iz 6. člena ZUP terja od upravnega organa, da odloči o strankini zahtevi na podlagi predpisov, veljavnih v času odločanja, v konkretnem primeru na podlagi veljavnega OPN in njegovih prehodnih določb, ki ureja uporabo predpisov v že začetih postopkih. OPN v 101. členu jasno dopušča uporabo dotedanjih prostorskih aktov samo v primerih, ko so bile popolne vloge vložene pred uveljavitvijo OPN. Kdaj je bila vložena vloga, ki je bila dopolnjena, določa drugi odstavek 67. člena ZUP, in sicer se v primeru, če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - načelo pravičnosti
ZBPP, ZKP ali kakšen drug zakon pravice obdolžencev do BPP ne urejajo drugače, kot je to predvideno v ZBPP za tožene stranke v drugih postopkih, zato daje povedano po prepričanju sodišča podlago za sklep, da interes pravičnosti iz 71. člena ZKP ni identičen načelom pravičnosti in morale iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ki bi jim moralo nasprotovati prosilčevo pričakovanje glede kazenske zadeve. To, da ne bo spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja oziroma da mu bo v nasprotnem primeru ob upoštevanju vseh okoliščin njegovega primera izrečena primerna kazenska sankcija, pa že po naravi stvari ne more biti v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti ali morale. Zato v kazenskih zadevah pri odločanju o dodelitvi BPP obdolžencem ne gre za enako presojo, kot je bila urejena v ZKP.
Sodišče soglaša s toženko, da obvestilo o izplačilu potnih stroškov ni ustrezno dokazilo o dejanskih stroških, saj ne vsebuje podatkov, ki bi dokazovali nastanek teh stroškov.
Po tretjem odstavku 54. člena ZGO-1 je treba v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za dozidavo in nadzidavo navesti številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte, zgrajene pred 31. 12. 1966. Ne iz te določbe, ne iz smiselno oziroma po vsebini enake določbe prostorskega akta, na katero se sklicujeta tako tožnik kot toženka, ne izhaja nobena tožnikova osebna korist, torej korist, ki bi bila kakorkoli vezana na lastništvo sosednje nepremičnine oziroma na kakšen drug tožnikov pravni položaj.
Sodišče soglaša s tožnicama, da je odstranitev objekta le eden izmed alternativno predpisanih ukrepov, vendar pa je prvostopenjski organ za izbiro tega ukrepa navedel jasne, določne in razumljive razloge, zato se sodišče nanje sklicuje. Tožnici po drugi strani nista navedli nobenih konkretnih razlogov, na katere bi opirali svoje stališče, da je odstranitev objekta prekomeren ukrep.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja ali dohodkov
Vračilo prejetega zneska BPP je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Pri tem od upravičenca do BPP ni dopustno terjati več, kot je v postopku dejansko dobil, zato ta določba po presoji sodišča ne posega v tožnikov socialni položaj oziroma ga ne bi smela poslabšati, zato sodišče tožbeni ugovor, ki se nanaša na ogrožanje tožnikovega socialnega položaja, zavrača kot neutemeljen.
Če tožnik meni, da za začasno ureditev parkirišča ne potrebuje gradbenega dovoljenja, komunalnega prispevka, ki mu je bil odmerjen z izpodbijano odločbo, ne bo plačal - posledično mu gradbeno dovoljenje ne bo izdano.
Upravni organ je ugotovil dejstva, ki so pravno odločilna za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO-1. Glede na tožničine ugovore pa je pojasnil še, da so v obravnavanem PGD opredeljeni vplivi objekta na neposredno okolico in ustrezni ukrepi, iz katerih je razvidno, da se bo stanje na tem nestabilnem območju uredilo, saj bo vodovod odigral tudi vlogo drenaže. Pojasnil je tudi, da sta bili pred izgradnjo vodovoda izdelani dve poročili, iz katerih je razvidno, da izkop za vodovod na stanovanjski objekt nima vpliva.
V konkretnem primeru ni sporen obseg gradnje, niti to, da tožnik kot investitor zanjo ni pridobil gradbenega dovoljenja, zato se sodišče strinja z razlogi upravnih aktov obeh stopenj. Iz njih izhaja, da obravnavana gradnja, ker ne gre za enostavne objekte, ne bi smela biti izvedena brez predpisanega dovoljenja, zaradi česar je bilo treba izreči inšpekcijske ukrepe, ki jih v primeru nelegalne gradnje predvideva ZGO-1.
Na odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati kasneje nastale okoliščine, tako tudi ne v tožbi zatrjevana pridobitev gradbenega dovoljenja z dne 28. 1. 2014 za postavitev krmišč kot nezahtevnih objektov.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - stroški prevzema kmetije
Sodba oziroma stališče Upravnega sodišča RS, izraženo v sodbi U 172/2005, in na podlagi tega izdana odločba upravnega organa, ki je za leto 2004 upoštevala izplačilo nujnega deleža kot strošek prevzema kmetije, ne more predstavljati obnovitvenega razloga na podlagi 1. točke 260. člena ZUP. Tudi sicer se sodišče strinja z ugotovitvijo obeh upravnih organov, da je bila odločba, katere obnova se predlaga, izdana na podlagi podatkov, ki jih je v tem postopku, na podlagi razpisa, predložila tožnica, tudi stroškov, ki se nanašajo na lastninski prevzem kmetije. Samo nestrinjanje s točkovanjem pa ne more predstavljati obnovitvenega razloga na podlagi določbe 1. točke 260. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice - načelo zaslišanja stranke
ZBPP ne določa, kaj se šteje za zadnjo opravljeno storitev, zato je to pomensko odprt pojem. Iz navedenega razloga odločanje o povrnitvi stroškov postopka ne more potekati po skrajšanem ugotovitvenem postopku brez upoštevanja načela zaslišanja stranke. Iz upravnega spisa pa ni razvidno, da bi tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa, glede na to, da je imela namen predlog za povrnitev stroškov zavrniti, dala tožnici možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
pogoji za razlastitev - javna korist - javna cesta
Javno cesto sestavljajo vsi elementi, navedeni v 8. členu ZCes-1, ti pa so podrobneje definirani v 2. členu ZCes-1. Javna cesta je torej dosti širši pojem kot cestišče, kot zmotno meni tožeča stranka. Sem razen cestišča sodijo tudi površine, ki so namenjene umestitvi cestnih naprav, kot podrobneje izhaja iz zgoraj citiranih določil 8. člena ZCes-1. Glede na to je pravilen zaključek upravnih organov, da naprave, potrebne za delovanje semaforjev, vključno z zemljiščem, na katerem stojijo, sestavljajo javno cesto. Ker pa sestavljajo javno cesto, ki je v uporabi in je bila v uporabi ob vložitvi zahteve za razlastitev, se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJC-B podana.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - podaljšanje omejitve gibanja
Organ mora tudi pri podaljšanju trajanja ukrepa preizkusiti, ali razlogi za omejitev gibanja še obstojijo, torej vključno s tem, ali je to potrebno zaradi dokončanja postopka. Brez slednjega bi podaljševanje omejitve gibanja predstavljalo avtomatizem (če bi imel zakonodajalec tak namen, bi že v izhodišču dopustil možnost izreka štirimesečne omejitve), upravnemu organu pa omogočalo dodaten čas za izdajo odločbe v zvezi s prosilčevo prošnjo za mednarodno zaščito, čeprav v okoliščinah, v katerih bi lahko o njej že odločil.
ZTuj-2 člen 20, 26, 26/1, 26/1-12. ZUP člen 9, 214, 237.
tujec - vizum za dolgoročno bivanje - zavrnitev izdaje vizuma za dolgoročno bivanje - z namenom pridobitve vizuma sklenjena zakonska zveza - obrazložitev odločbe
Če v odločbi ni opisa celotnega relevantnega dejanskega stanja, niti navedbe konkretnih materialno-pravnih in procesno-pravnih določil, ki prestavljajo okvir upravnega odločanja v posamezni zadevi in jih je upravni organ pri svojem odločanju uporabil, v sami odločbi manjkajo odločilni razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo prav takšno odločbo. Prav tako iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prvostopenjski organ pred izdajo odločbe, glede na to, da gre za zavrnilno odločitev, dal tožniku možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
ZRud-1 člen 40, 40/1, 40/1-2. ZUP člen 66, 66/2, 67, 67/2.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - obvezne priloge vloge - nepopolna vloga
Občinska uprava zahtevane izjave ni mogla izdati brez situacijskega načrta pridobivalnega prostora, ki ga je bil dolžan priložiti tožnik. Zato je bila vloga za izdajo potrdila nepopolna, saj ni vsebovala vseh sestavin, ki jih organ potrebuje za izdajo zahtevanega potrdila. Ker tožnik tudi po pozivu organa vloge v postavljenem roku ni dopolnil, je organ ravnal pravilno, ko je vlogo kot nepopolno zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.
javno dobro - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - pogoji za ukinitev - pravni interes
Ker tožnika v tožbi nista izkazala obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je bilo zaradi ukinitve statusa grajenega javnega dobra poseženo v kakšno njuno na zakon ali drug predpis oprto pravico ali pravno korist, je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.