ZDT-1 člen 31-33, 34, 34/2, 37. ZUP člen 210, 214.
prijava na razpis za državnotožilsko mesto - imenovanje vrhovnega državnega tožilca - pozitivno mnenje državnotožilskega sveta - zavrnitev imenovanja in napredovanja - Vlada Republike Slovenije - obrazložitev odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev pravil postopka - kršitev ustavnih pravic
V konkretnem primeru je na podlagi osmega odstavka 37. člena ZDT-1 uporabljiva odločba Ustavnega sodišča RS Up 679/06, U-I-20/07 z dne 10. 10. 2007, ki se sicer nanaša na sodnike. V njej je izraženo smiselno stališče, da je potrebno v primeru, ko Vlada RS ne izbere kandidata, za katerega Državnotožilski svet na podlagi dokončnega mnenja meni, da je strokovno usposobljen, (z njegovim mnenjem pa se strinja tudi pristojni minister), pojasniti razloge za svojo odločitev. Le na ta način se lahko preveri, da so Vlado RS pri odločitvi o neimenovanju predlagane kandidatke vodili razlogi v javnem interesu in ne kakšni drugi.
invalidska pokojnina - stvarna pristojnost - odstop zadeve pristojnemu sodišču
Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi. Odločitve sodne veje oblasti so kot predmet upravnega spora izrecno izključene s 3. členom ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razveza zakonske zveze - zastopanje na naroku za glavno obravnavo - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
Sodišče se strinja z izpodbijano odločitvijo, da se tožničina prošnja zavrne, vendar ne iz razloga nerazumnosti iz 24. člena ZBPP, ki mu tožeča stranka utemeljeno ugovarja, temveč zato, ker potreba po dodelitvi zaprošene BPP ni bila izkazana. Gre za razvezo zakonske zveze (in s tem za dodelitev BPP v postopku razveze), za uspešno končanje tega postopka pa zaenkrat zadošča že (nesporno) odobrena BPP za vloženo tožbo na razvezo zakonske zveze.
ZDavP-2 člen 318. ZDoh-2 člen 77, 77/1, 77/2, 77/4, 130.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - znižanje davčne osnove - najem druge nepremičnine za bivanje - načelo zakonitosti
Obdavčitev celotnih prejetih zneskov najemnine, ne da bi se pri tem ta zmanjšala za znesek najemnine, ki jo tožnica plačuje za najeto stanovanje, ni v nasprotju s temeljnimi načeli davčnega prava oziroma ZDoh-2.
Analogna uporaba zakonskih norm v davčnih zadevah načeloma ni dopustna. Tudi sicer analogija, ki jo uveljavlja tožnica ni ustrezna, saj gre pri primerih dopustnega zmanjševanja davčne osnove za stroške oziroma izplačila, ki so neposredno povezana z nepremičnino, ki se oddaja v najem. Pri plačevanju najemnine, ki jo uveljavlja tožnica, pa takšna neposredna povezana z nepremičnino, ki se oddaja, ni podana.
odločba o izrednih ukrepih - zahteva za vročitev odločbe o izrednih ukrepih - zavrženje zahteve - stranka v postopku - do vročitve odločbe upravičene osebe - specialna zakonska ureditev položaja stranke v postopku nadzora
Do vročitve odločbe so skladu z določbami ZUP in ZBan-1 upravičene izključno osebe, ki bi se postopka pred izdajo odločbe v skladu z zakonom morale oziroma lahko udeleževale zaradi varstva svojih pravic. Gre torej za pravico, vezano na položaj stranke v postopku, torej na položaj, ki tožnikom po določbah ZBan-1 glede na naravo in zahtevo po učinkovitosti upravnega odločanja, ni priznan.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odjava na podlagi postopka ugotavljanja dejanskega prebivališča
Osnovni pogoj za izdajo posebne odločbe na podlagi ZUSDDD je, da je bil tujec - državljan druge republike nekdanje SFRJ, 26. 2. 1992 oziroma na dan, ko so zanj začele veljati določbe Zakona o tujcih, izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Ker je bilo tožnici 25. 11. 1992 odjavljeno stalno prebivališče na podlagi Zakona o evidenci nastanitve občanov in registru stalnega prebivalstva in ne z dnem, ko so zanjo začele veljati določbe Zakona o tujcih, osnovnega pogoja za izdajo posebne odločbe tožnica ne izpolnjuje.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k popravi vloge - zavrženje vloge
Tožnica vloge za dodelitev BPP v danem roku ni popravila, kakor ji je bilo naloženo, zato je toženka ravnala pravilno, ko je vlogo kot nepopolno zavrgla. V tožbi je sicer tožnica navedla, da je vlogo pravočasno popravila. V tej zvezi je predložila potrdilo o oddaji pošiljke, iz katerega pa ne izhaja, da bi se ta pošiljka nanašala na dopolnitev zadevne vloge. Prav tako tožnica k tožbi ni priložila listin, iz katerih bi izhajalo, da je vlogo ustrezno dopolnila.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - podaljšanje subsidiarne oblike zaščite - za odločanje relevantni razlogi - resna škoda - resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost prosilca - samovoljno nasilje - slabe ekonomsko socialne razmere - prosilec iz Afganistana
Obstoj resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost prosilca se izjemoma šteje za dokazanega, kadar samovoljno nasilje, ki je značilno za potekajoč oborožen spopad, doseže tako visoko stopnjo, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se bo civilist, če se vrne v zadevno državo ali v zadevno pokrajino, samo zaradi navzočnosti na tem ozemlju soočil z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. Čim bolj je prosilec sposoben dokazati, da ga grožnje posamično zadevajo zaradi elementov, ki so značilni za njegov položaj, tem nižja stopnja samovoljnega nasilja bo zadoščala, da se prizna pravica do subsidiarne zaščite. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da je treba navedeno razlagati tako, da se obstoj grožnje zaradi oboroženega spopada zgolj izjemoma šteje za dokazanega, če je nasilje tako visoke stopnje, da se lahko vsak civilist samo zaradi navzočnosti sooči s tveganjem, da utrpi škodo, in sicer le, če je član skupine, ki je podvržena sistematičnemu trpinčenju. Ekonomsko socialne razmere je kot razlog za priznanje subsidiarne zaščite mogoče upoštevati le v izjemnih primerih. Takšne razmere bi se lahko upoštevale le v primerih, ko obstaja nevarnost za življenje oziroma nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, to pa je po mnenju sodišča le takrat, ko gre za ekstremne razmere, ki predstavljajo humanitarno katastrofo (v primeru širjenja nalezljivih bolezni, lakote in podobno). Zgolj težave pri nastanitvi in iskanju zaposlitve še ne morejo pomeniti razloga za priznanje subsidiarne oblike zaščite.
Spremenjeni 106. člen ZMZ ni v nasprotju z Ustavo ali pravom EU. V zvezi s tožbenim stališčem, da ni razumno pričakovati, da bi prosilci odločbe, s katerimi jim je priznan status subsidiarne oblike zaščite, izpodbijali zgolj zato, ker se ne strinjajo z obrazložitvijo takega statusa, sodišče pojasnjuje, da je treba odločbo obravnavati kot celoto, z izrekom in obrazložitvijo vred. Če je prosilcu priznana zgolj subsidiarna oblika zaščite, je s tako odločbo hkrati, čeprav ne izrecno, zavrnjeno priznanje statusa begunca. Prosilec lahko s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo zato, ker mu je priznana le subsidiarna oblika zaščite, ne pa status begunca. Ko je takšna odločba pravnomočna, to pomeni, da je pravnomočno ugotovljeno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, in takšno pravnomočno odločbo je možno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. Ne drži, da z novo ureditvijo prosilec nima možnosti uveljavljanja dodatnih razlogov ali argumentov, saj lahko vloži tudi ponovno prošnjo po 56. členu ZMZ, če so za to podani pogoji, oziroma zahteva obnovo postopka, če so izpolnjeni pogoji po ZUP. V postopku podaljšanja subsidiarne zaščite pa se lahko po 106. členu ZMZ ugotavlja le, ali so podani tisti razlogi, zaradi katerih je bila priznana subsidiarna oblika zaščite.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po dnevu vložitve prošnje nastali stroški - prepozno vložena prošnja - zavrženje prošnje
Med strankama ni sporno, da je bila tako pritožba zoper sodbo, kot prošnja za dodelitev BPP zaradi vložitve pritožbe vložena najmanj na isti dan, zato do napačne uporabe materialnega prava ni prišlo.
stvarna pristojnost - denarna socialna pomoč - pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev
Tožnik s tožbo tožbo izpodbija odločbo centra za socialno delo v zvezi z denarno socialno pomočjo, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravico do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev. Odločitev prvostopenjskega organa temelji na določbah ZUPJS, kar pomeni, da je v konkretnem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče.
tožba v upravnem sporu - faksimile podpisa - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Sodišče je tožnika pozvalo, da pomanjkljivost odpravi in sodišču predloži takšno vlogo, ki bo opremljena z lastnoročnim podpisom. Tožnik je poziv prejel, vendar nanj ni reagiral. Tožba je zato ostala nepopolna, sodišče pa jo je posledično zavrglo na podlagi 32. člena ZUS-1.
odvzem strokovnega naslova - stranka v postopku - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
S sklepom, ki ga izpodbija tožnik, je bil končan postopek o odvzemu strokovnega naslova stranke z interesom in ne o odvzemu strokovnega naslova tožnika. Ker se torej ni odločalo o njegovem odvzemu strokovnega naslova, ampak o odvzemu strokovnega naslova druge osebe, tožnik ne izkazuje pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije - sporno dejansko stanje
Tožnik je v pravdnem postopku izpodbijal veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenila stranka (iz tožbe izhaja, da je bilo to njegova pokojna sestra), za katero tožnik navaja, da naj bi bila nepismena, duševno prizadeta, v pravdi pa da so sodelovale „lažne“ priče. Iz navedenega je razvidno, da se tožnik z zavrnitvijo njegovega zahtevka v spornem pravdnem postopku ne strinja, saj naj bi bilo dejansko stanje zadeve nepravilno ugotovljeno. Iz tega razloga pa, kot je pojasnil že upravni organ, revizije ni mogoče vložiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - prihranki - zamolčanje podatkov
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavnem primeru, ko tožnik ni navedel, da je njegova žena imetnica varčevalnega računa, odprtega 22. 7. 2013, kar je ugotovil šele upravni organ po vpogledu v bančni promet tožnika in njegove družine.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja ali zlorabe postopka - uničenje ponarejenega potnega lista
Prosilcu za mednarodno zaščito se lahko začasno omeji gibanje, če je to potrebno zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti, pa tudi zaradi suma zavajanja in zlorabe postopka, med drugim, če je prosilec namerno uničil ali odsvojil potno listino, osebni dokument s fotografijo, ki izkazuje njegovo istovetnost ali državljanstvo, ali drug dokument s fotografijo, ki lahko pomaga pri izkazovanju njegove istovetnosti ali državljanstva. Obstoja tega razloga za omejitev gibanja toženka ni uspela dokazati. Zgolj na podlagi navedbe v policijski depeši, da je tožnik na letalu uničil svoj sirski potni list, ob tem, da so policisti na letalu našli le ponarejen alžirski potni list ter da je tožnik v prošnji in zaslišan na naroku enako izpovedal, da je imel pri sebi dva ponarejena potna lista ter da nikoli ni imel pravega sirskega potnega lista, ni mogoče zaključiti, da je podan razlog po 9. točki prvega odstavka 55. člena ZMZ. S ponarejenima potnima listoma namreč tožnik istovetnosti niti ne bi mogel dokazati oziroma mu takšna dokumenta ne bi mogla pomagati pri izkazovanju njegove istovetnosti.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/1, 93/1-1. ZNačrt člen 109. ZUP člen 9.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - pogoji za uvedbo postopka - javna korist - načelo zaslišanja stranke
Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz 92. člena ZUreP-1 je predmet posebnega ugotovitvenega postopka, v katerem mora biti dana možnost sodelovanja vsem strankam postopka. Zakon kot pogoj za dopustnost začetka postopka razlastitve določa neuspel odkup nepremičnine na podlagi ponudbe razlastitvenega upravičenca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
Glede na zakonske določbe, ki obravnavajo revizijo in glede na s strani tožnika zatrjevano kršitev določb pravdnega postopka, je organ za BPP pravilno ugotovil, da v zadevi ni izpolnjen zakonski pogoj 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da bi bilo razumno začeti postopek ali se ga udeleževati oziroma vlagati v postopku pravna sredstva, tako da je prošnjo tožnika pravilno kot neutemeljeno zavrnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu - pripor
V obravnavanem primeru ne gre za primer, ki ga ureja tretji odstavek 3. člena ZBPP in ki bi že iz tega razloga izključeval dodelitev BPP po ZBPP, saj je tožnica zaprosila za dodelitev BPP za zaslišanje v fazi preiskave, torej v obsegu in za čas, za katerega po 70. členu ZKP obvezna obramba ni zagotovljena. Zaradi česar pa tudi ni mogoče zaključiti, da gre za isto zadevo oziroma isto obliko brezplačne pravne pomoči v smislu tretjega odstavka 3. člena ZBPP in ob upoštevanju 28. člena ZBPP. Tožnica utemeljeno ugovarja, da bi organ za BPP moral njeno prošnjo obravnavati po določbah ZBPP in ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP po ZBPP, česar pa organ ni storil in je zato njegova odločitev nezakonita.
ZIntPk člen 18, 41, 42, 43, 44, 45. URS člen 15, 15/4, 22, 25, 27, 29, 33. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1.
nadzor nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank - zaključno poročilo - upravni spor - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - domneva nedolžnosti - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do zasebne lastnine
Izpodbijani akt, to je Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, je glede na njegovo vsebino posamični akt v smislu prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
Določba 13. člena ZIntPK se nanaša na vse v 1. odstavku tega člena naštete postopke, med katere pa ni mogoče uvrstiti postopka nadzora nad premoženjskim stanjem, ki je umeščen v posebno samostojno V. poglavje zakona (členi 41 do vključno 46). Postopkovne določbe, ki se nanašajo na nadzor po 13. členu ZintPK, so urejene posebej, ločeno od postopkovnih določb, ki se nanašajo na nadzor nad premoženjskim stanjem iz V. poglavja zakona. Zato sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na nespoštovanje postopkovnih določb iz 13. člena ZIntPK. Postopek nadzora nad premoženjskim stanjem je Komisija vodila za preprečevanje korupcije vodila na podlagi določb ZIntPK, vključno z določbo 45. člena, zato sodišče zavrača tudi tožbeno navedbo, da je dejansko šlo za širši nadzor, kot je opredeljen v V. poglavju ZIntPK. Iz povedanega izhaja, da tožniku pravica do enakega obravnavanja iz 22. člena Ustave RS ni bila kršena.
V postopku so mu bile zagotovljene vse pravice, ki mu gredo na podlagi posebnih postopkovnih določb ZIntPK in Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije, kot tudi postopkovne pravice, ki izhajajo iz 7. in 9. člena ZUP, ki se v postopkih, kot je obravnavani, uporablja smiselno in subsidiarno. Ustavna pravica iz 22. člena Ustave, kot ustavna pravica procesnega značaja, namreč zagotavlja posamezniku enakopravno obravnavo vseh strank v podobnih in enakih primerih in enakopravnost med strankami, udeleženimi v postopku. Ugotovitev, da je tožnik imel možnost v postopku sproti pojasnjevati svoja stališča dejanske in pravne narave ter odgovarjati na navedbe oziroma ugotovitve in stališča tožene stranke, zato pomeni, da do očitanih kršitev iz 22. člena Ustave ni prišlo.
Obveščanje javnosti o delovanju Komisije za preprečevanje korupcije je ena izmed pomembnih nalog, ki so utemeljene v učinkovitem odzivu države prosti vsem oblikam koruptivnih dejanj. Zakonodajalec je dolžnostno obveščanje javnosti s strani Komisije zelo široko opredelil. Zato v konkretnem primeru ni podlage za očitek, da je bila tožniku z javno objavo Zaključnega poročila kršena ustavna pravica iz 27. člena Ustave (domneva nedolžnosti). Tudi sicer iz sodne prakse Ustavnega sodišča in sodne prakse ESČP izhaja, da mora biti uveljavljanje domneve nedolžnosti vedno vezano na določen sodni postopek, ki sicer ni nujno kazenski postopek, ampak gre lahko tudi za druge vrste postopkov, potem ko je bil kazenski postopek ustavljen. Vezanost domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave in tudi pravice do pravnih jamstev v kazenskem postopku iz 29. člena Ustave na določen sodni postopek pomeni, da je mogoče kršitev te pravice presojati le v povezavi s konkretnim sodnim postopkom, česar tožnik v tožbi niti ne zatrjuje. Ker pri nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank očitno ne gre za kazenski postopek, že iz tega razloga sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni očitek o kršitvi tožnikove pravice iz 29. člena Ustave, ki ureja pravna jamstva v kazenskem postopku.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Gradbeni poseg predstavlja novo zgrajeni del stanovanjskega objekta s konstrukcijskimi elementi, ki zahtevajo statično preverjanje in ustrezne gradbenotehnične rešitve. Navedeno kaže na to, da sporna gradnja posega v konstrukcijo obstoječega objekta in da se je spremenila tako zunanjost obstoječega objekta, kot tudi njegove tehnične značilnosti. Po določbah 3. člena ZGO-1 pa se tako gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev obstoječega objekta lahko začnejo šele na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki pa ga investitorja nista imela.