državljanstvo - priglasitev v državljanstvo - pravnomočno razsojena zadeva
Odločitev o zavrženju zahteve za priglasitev v državljanstvo Republike Slovenije temelji na ugotovitvi, da je bila o isti upravni zadevi že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se nista spremenila.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2, 32, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 223, 223/1.
sklep o popravi pomote - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasna odredba - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Ker tožnik ni izkazal, da bi bilo s popravnim sklepom poseženo v njegov pravni položaj, sporni sklep predstavlja zgolj procesni sklep, takšnih sklepov pa v upravnem sporu ni možno izpodbijati, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ker za vsebinsko odločanje o tožbi niso izpolnjene procesne predpostavke, je sodišče zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Okoliščina, da je bila zakonska zveza med tožečo stranko in davčnim dolžnikom razvezana na podlagi sodbe sodišča, za vprašanje poroštva tožeče stranke ni relevantna. Po določbi 148. člena ZDavP-2 je namreč bistven čas prenosa premoženja, ne pa čas izdaje sklepa o izvršbi.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Gornji Petrovci člen 21, 21/5.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki objekta
Pri izdaji gradbenega dovoljenja upravni organ ni upošteval najmanjšega predpisanega odmika med objektoma na sosednjih parcelah, ki po petem odstavku 21. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih ne sme biti manjši kot znaša maksimalna višina sosednjih objektov. Po presoji sodišča je treba to določbo razlagati tako, da mora biti odmik med načrtovanim objektom in obstoječim oz. obstoječimi objekti na sosednjih zemljiščih vsaj tolikšen kot znaša višina najvišjega objekta na sosednjih zemljiščih - pri čemer je treba upoštevati ne le višino že obstoječega oz. obstoječih objektov pač pa tudi predvideno višino objekta, za katerega investitor zahteva izdajo gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri sestavi izjave o svojih premoženjskih razmerah postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči.
odprava posledic škode v gospodarstvu - pogoji za povračilo škode - škoda na strojih in opremi - izpad dohodka
Ker tožeča stranka ni predložila dokazil o zavarovanju škode na zalogah, je v skladu z določbo 44.f člena ZOPNN, po kateri se upravičencu lahko dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu največ v višini 50 %, če škoda ni bila zavarovana, osnova za izplačilo 50 % odobrene škode. Tožeča stranka je večji del sredstev že dobila povrnjenih s strani Slovenskega podjetniškega sklada, zato se pomoč za odpravo nastale škode zmanjša za te vire.
ZVrt člen 10, 20, 20a. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2, 214/1-4, 237, 254, 254/2.
vrtec - vključitev otroka v vrtec - pogoji za vpis - obrazložitev odločbe
V odločbi ni opisa celotnega relevantnega dejanskega stanja, niti navedbe konkretnih pravnih določil, ki jih je tožen stranka uporabila, zato v odločbi manjkajo razlogi, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali izdajo odločbe z izpodbijano vsebino.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - stroški postopka - specialna procesna določba
Razlaga prvostopenjskega organa glede uporabe četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 v zvezi z razlago določb ZUP, ki urejajo povračilo stroškov, je napačna, zaradi česar je tudi odločitev organa v 1. točki izreka napačna in jo je treba odpraviti.
Besedilo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 „stroški, nastali v zvezi z razlastitvenim postopkom“ se nanaša na procesne stroške, kot jih našteva 113. člen ZUP. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba, glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov.
zadržanje izvajanja nezakonite odločitve občinskega sveta - pogoj za vložitev tožbe v upravnem sporu - aktivna legitimacija - pravni interes
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi nezakonite odločitve občinskega sveta županu z izrecnim pooblastilom daje zakon, zato mu ni treba posebej izkazovati svojega pravnega interesa za vložitev tožbe, to je, da sporna odločitev posega v kakšno njegovo pravico ali pravno korist v smislu subjektivnega koncepta upravnega spora, kot ga opredeljuje 1. člen ZUS-1. Navedeno pooblastilo je namreč dano županu kot organu lokalne skupnosti, ne pa osebi, ki opravlja funkcijo župana.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - obrazložitev odločbe o pritožbi - bistvena kršitev določb postopka
Obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa ni v skladu z določbo 254. člena ZUP. Pritožbeni organ mora v okviru pritožbenih navedb odgovoriti z navedbo argumentiranih razlogov, zakaj določenih navedb ni upošteval. Tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe ni argumentirano odgovorila na pritožbene navedbe, da predmetno stanovanje ni trosobno, temveč dvosobno; ni odgovorila na navedbo, da je navedena površina stanovanja v izmeri 102,60 m2 bruto površina in da je stanovanje mansardno, zaradi česar se kvadratura spremni; ni odgovorila na navedbo, zakaj se tožnici dodeljuje stanovanje v drugi občini in ne v občini A., niti ne na navedbo, da je na razpolago prosto stanovanje na naslovu ... v A. Tožena stranka je na vse te pritožbene navedbe pavšalno odgovorila z enim stavkom, da razlogi, ki jih je tožnica navedla v pritožbi, niso upravičeni razlogi za zavrnitev dodeljenega stanovanja. Tožena stranka se do teh navedb sicer podrobneje opredeljuje v odgovoru na tožbo, vendar pa odgovor na tožbo ni sestavni del izpodbijane odločbe, zato to naknadno pojasnjevanje ne odpravlja pomanjkljivosti obrazložitve sporne odločbe. Ker tožena stranka v konkretni zadevi ni presodila pritožbenih navedb, ki so pomembne za odločitev, je kršila pravila postopka.
ZUP člen 67. Pravilnik o štipendiranju nadarjenih dijakov in študentov člen 2.
občinska štipendija za nadarjene dijake in študente - pogoji za pridobitev štipendije - trditveno in dokazno breme - dokazila o dosežkih - nepopolna vloga
Tožnica pogoja izjemnih dosežkov v preteklem šolskem letu ni izkazala, saj nobenih svojih izjemnih dosežkov niti ne navaja niti ne prilaga o tem nobenih dokazil. Glede na to vloge tožeče stranke ni mogoče šteti kot nepopolne vloge, saj vloga nima nobene formalne pomanjkljivosti, zato ni bilo potrebno dopolnjevanje v skladu s 67. členom ZUP. Vloga je namreč sposobna za obravnavo, iz nje pa izhaja, da pogojev za pridobitev štipendije tožnica ni izkazala.
ZKZ člen 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1. SPZ člen 28, 43.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - notarski zapis - priposestovanje
Sodišče se ne more strinjati s tožnikom, da bi organ v postopku za odobritev predložene listine o priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja z dne 3. 8. 2012 moral tožnikovo vlogo zavreči, ker naj bi ne šlo za promet v smislu 17. člena ZKZ (pač pa za izvirno pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem) in tako ne za upravno zadevo.
Pravilen je zaključek prvostopenjskega organa, na katerem temelji izpodbijana odločba, da za odobritev pravnega posla ni izpolnjen pogoj iz druge alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ. Da bi šlo v obravnavanem primeru za promet s kmetijskimi zemljišči, za katerega odobritev pravnega posla ni potrebna, pa tožnik tudi ni zatrjeval.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - izvršilni naslov
Notarski zapis predstavlja veljaven izvršilni naslov. Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na omenjeni izvršilni naslov, ter ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti in ne more vanj posegati.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 23, 23 /1. ZDoh-2 člen .
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek za delo v tujini - odprava dvojne obdavčitve - odbitek v tujini plačanega davka - višina priznanega odbitka
V upravnem sporu ostaja sporen znesek v tujini plačanega davka od dohodkov, ki so vključeni v osnovo za dohodnino, torej priznani znesek odbitka dohodnine. Sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje v delu, ki se nanaša na višino davčne osnove, od katere je bil plačan davek na Hrvaškem, v postopku ostalo nerazjasnjeno. Razlogi izpodbijane odločbe so v tem delu bistveno pomanjkljivi. Do navedb tožnika v postopku, ki ga je v zvezi z vloženo pritožbo vodil organ prve stopnje, in obrazca IP, ki ga je v tej fazi postopka predložil tožnik in z njim dokazoval, da dohodek po vsebini predstavlja davčno osnovo (dohodek, ki obveznih prispevkov za socialno varnost ne vključuje), od katere je bil plačan davek v tujini, se tudi pritožbeni organ ni izrekel.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - stroški postopka - v zvezi z razlastitvenim postopkom nastali stroški - povrnitev stroškov postopka
Besedilo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 „stroški, nastali v zvezi z razlastitvenim postopkom“ se nanaša na procesne stroške, kot jih našteva 113. člen ZUP. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov. Da je temu tako, torej da zakon v četrtem odstavku ne imenuje kot odškodnino zgolj substančno odškodnino, odškodnino za stranske posledice – stranske stroške, povezane z razlastitvijo pa kot stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, izhaja tudi iz zgodovinske razlage predpisov, ki so v preteklosti na našem področju urejali razlastitev. Iz določb krovnih zakonov, v katerih je bila urejena razlastitev v Sloveniji, izhaja, da je bila določba o nosilcu procesnih stroškov že pred ZUreP-1 specialna določba glede na ZUP.
V konkretnem primeru je sporen znesek odbitka tujega davka, ki je bil upoštevan pri odmeri dohodnine tožniku za leto 2010. Pri tem je sporna višina zneska, od katerega je bil ta davek izračunan, in s tem vsebina pojma „dohodek“ iz potrdila hrvaškega davčnega organa, ki ga je tožnik predložil v ugovoru zoper informativni izračun in za katerega trdi, da ne prestavlja celotnega zneska (plače), izplačanega za delo na Hrvaškem in s tem celotnega zneska, ki je bil obdavčen na Hrvaškem in ki se kot takšen upošteva pri izračunu spornega odbitka davka, plačanega v tujini, temveč da gre za znesek (plače), ki je že zmanjšan za prispevke. Okoliščine, ki vplivajo na višino davčne osnove, od katere je bil plačan davek na Hrvaškem, in s tem na višino odbitka tujega davka, ki se upošteva pri davčni odmeri, niso bile presojene, oziroma to vsaj iz razlogov davčnih odločb ni razvidno. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek.
Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 6.
javni razpis - športna dejavnost - izpolnjevanje razpisnih pogojev - program nacionalne reprezentance
Tožnik ni izpolnil pogoja iz 2. alineje prvega odstavka 6. člena Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, ker ni kandidiral s programom nacionalne reprezentance, zato je bilo pravilno odločeno, da se mu zaprošenih sredstev na podlagi predmetne vloge ne dodeli.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - napake v postopku evidentiranja - prijava napak - zavrnitev zahtevka
Iz določbe 9. člena ZEN izhaja, da upravni organ po tej določbi ni dolžan izvajati ugotovitvenega postopka oziroma ugotavljati dejanskega stanja z ugotavljanjem resničnega stanja v naravi. Tožnika ne moreta naznanilnega lista spremeniti oziroma spremeniti njegovega učinka, kot akta za vpis v zemljiški kataster, na način in po postopku, ki ga določa 9. člen ZEN.
ZMed člen 105, 106, 106/1, 106/1-3, 106/1-4, 108, 109, 109/1.
mediji - programske zahteve - izvajanje programskih zahtev - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - dovoljenje za izvajanje radijske dejavnosti - začasen preklic dovoljenja - pristojnost za strokovni nadzor
Z opravo strokovnega nadzorstva v obsegu in po vsebini, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, toženka ni omejevala časovnega intervala, v katerem se lahko radijske postaje združujejo v mreže, temveč je zgolj preverjala, ali tožnik izpolnjuje programske zahteve, ki izhajajo iz izdanih dovoljenj za izvajanje radijske dejavnosti, kjer so časovne omejitve predvajanja t.i. matičnega dela programov bile že določene in sicer na predlog samega izdajatelja radijskih programov, torej tožnika.