gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - stranski udeleženci - pravni interes
Tožniki s tožbenimi ugovori utemeljujejo predvsem svoj dejanski interes proti postavitvi bazne postaje mobilne telefonije, vendar si z njimi ne morejo izboljšati svojega pravnega položaja, zato jih sodišče ni obravnavalo.
ZVNPP člen 4, 4/2, 4/2-1, 8, 10, 10-6. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 8. Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov člen 2.
Cena posamezne dimnikarske storitve vključuje pripravo na izvedbo storitve, storitev samo, administrativne stroške in stroške izdelave poročil. Gre za storitev, katere cena je določena v celoti v sklepu Vlade RS, zato ni nikakršne podlage za dodatno zaračunavanje pregleda pomožnih naprav po porabljenem času. Zaračunavanje storitve letnega pregleda in pregleda pomožnih naprav ob rednem letnem pregledu pomeni zato agresivno poslovno prakso po 6. točki 10. člena ZVPNPP, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - neprekinjeno življenje v Republiki Sloveniji - vezanost upravnega organa na pravnomočno kazensko sodbo
V skladu s 149. členom ZUP je upravni organ pri ugotavljanju dejanskega stanja vezan na pravnomočno kazensko sodbo, kar velja ne glede na to, v kakšnem postopku je bila ta kazenska sodba izdana.
ZUS-1 člen 2, 3, 36, 36/1, 36/1-4. ZJA člen 19. ZRRS člen 18.
predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt politične diskrecije - imenovanje direktorja agencije - zavrženje tožbe
Predmetne odločbe tožnik ne more izpodbijati v upravnem sporu, saj ne gre za upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Gre za akt politične diskrecije, za katerega je upravni spor po 3. členu ZUS-1 izrecno izključen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožena stranka je na določilu petega odstavka 420. člena ZKP utemeljevala, zakaj meni, da tožnik z zahtevo za varstvo zakonitosti ne bi mogel biti uspešen, saj je navedla, da je o vseh razlogih, ki jih tožnik navaja kot razloge za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, že odločalo Višje sodišče v Ljubljani, kar pomeni, da bi Vrhovno sodišče RS v skladu s petim odstavkom 420. člena ZKP tožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo.
ZUP člen 113, 113/1. ZPP člen 180, 180/1, 325. ZUS-1 člen 40, 40/1.
upravni spor - odprava izpodbijanega akta - dopolnilna sodba - stroški upravnega postopka
Tožbeni predlog, v mejah katerega sodišče presoja zakonitost upravnega akta, in na podlagi katerega tožeča stranka utemeljuje predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ni tožbeni zahtevek v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP, o katerem odloča sodišče samo v sporu polne jurisdikcije oziroma pri odločanju o adhezijskem zahtevku, in glede katerega je mogoče predlagati dopolnilno sodbo po 325. členu ZPP. Zato določbe ZPP o dopolnilni sodbi glede na naravo odločanja v upravnem sporu o presoji zakonitosti upravnega akta ni mogoče primerno uporabiti v tem upravnem sporu.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji
V zadevi ni sporno, da tožeča stranka dne 23. 12. 1990 v RS ni imela prijavljenega stalnega prebivališča, zato je relevanten pogoj, ali je na dan 25. 6. 1991 prebivala v RS in od tega dne dalje v njej tudi dejansko neprekinjeno živi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - dogovor o načinu vračila prejete brezplačne pravne pomoči
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu o vračilu neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči zgolj citirala določilo četrtega in petega odstavka 43. člena ZBPP, ni pa iz sklepa in iz spisa razvidno, ali je bila tožniku dana možnost, da predlaga sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila. Tovrstnih sklepov o vračilu neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči ni mogoče izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ampak je potrebno dati strankam predhodno možnost, da se izjasnijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V sklepu o zavrženju kazenske ovadbe je bil tožnik seznanjen, da lahko na podlagi 60. člena ZKP v osmih dneh sam začne kazenski pregon in sicer tako, da zahteva posamezna preiskovalna dejanja pred okrajnim sodiščem, ali vloži ustrezni obtožni predlog. Zoper omenjeni sklep tako ni možno vložiti pritožbe, zato je tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo nerazumna in nima izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za postopek - za posamezno dejanje pooblaščen odvetnik
Tarifna št. 3502 določa nagrado za postopek, ki jo dobi odvetnik, ki je pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih. Gre torej za primer, ko je odvetnik pooblaščen za opravo posamezne storitve, nima pa pooblastila za zastopanje nagrade v celotnem postopku.
upravni spor - procesna predpostavka za vložitev tožbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje predmetne odločbe. Upravno sodišče je namreč v upravnem sporu opr. št. I U 1431/2013, v katerem je tožbi zoper prvo točko izreka iste odločbe, ki je predmet izpodbijanja tudi v tem upravnem sporu, ugodilo in je prvo točko izreka odločbe odpravilo s sodbo z dne 29. 10. 2014, ki je tega dne postala tudi pravnomočna.
V zvezi z razlago pojma kmeta mejaša je v upravno sodni praksi sprejeto stališče, da je to tudi kmet, ki je lastnik zemljišča, ki je ločeno od zemljišča, ki je predmet prodaje, zgolj s cesto oz. potjo.
policist - imenovanje v uradniški naziv - premestitev na drugo delovno mesto
Po sodni praksi je zakonito imenovanje javnega uslužbenca zaradi premestitve v drug naziv, ki je po aktu o sistemizaciji pogoj za zasedbo delovnega mesta, če uradnik ohrani isto stopnjo naziva.
ZBPP člen 3, 24, 24/1, 34, 34/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZFPPIPP člen 383a.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadevi - zavrženje prošnje - osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti
Ponovna prošnja za dodelitev BPP v isti obliki in za isto zadevo je bila utemeljeno zavržena.
Glede zavrnilnega dela odločitve o prošnji pa pristojni organ pravilno navaja, da glede na ureditev po posebnem zakonu (ZFPPIPP) ni mogoče dodeliti BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji, razen če je bil v postopku odpusta obveznosti vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Pri tem se sklicuje na tretji odstavek 383.a člena ZFPPIPP. V konkretnem primeru evidentno ne gre za situacijo, ko bi bil zoper odpust obveznosti vložen ugovor. Prosilki tako ni uspelo izkazati izpolnjevanja vsebinskega pogoja verjetnega izgleda za uspeh v postopku in je bilo zato treba njeno prošnjo v delu, ko prosi za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v postopku osebnega stečaja, zavrniti.
davčna izvršba - izvršilni naslov - klavzula o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova - odpis davčnega dolga
Davčna izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnega naslova s klavzulo o izvršljivosti, na katero je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan.
V postopku davčne izvršbe dolžnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je preverjanje pravilnosti in zakonitosti sklepa o izvršbi.
Sklepa o odpisu davčnega dolga davčni organ v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni mogel upoštevati, saj je bil izdan kasneje kot izpodbijani sklep. Bo pa omenjeni sklep relevanten za nadaljnji postopek oziroma za ukrepanje davčnega organa po 155. členu ZDavP-2.
Odbitek tujega davka se prizna na zahtevo davčnega zavezanca, ki jo uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, katerega sestavni del so tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Republike Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Tožnik je v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine uveljavljal odbitek tujega davka le od dohodka iz naslova plače (oznaka 1101). Davčni organ je pri izpodbijani odločitvi v celoti sledil podatkom, ki jih je v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine navedel tožnik. Tožnik odbitka tujega davka od dohodka z oznako 1102 (bonitete) v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine ni uveljavljal. Obrazložitvi izpodbijane odločbe zato v tem delu ni mogoče očitati pomanjkljivosti. Dejstvo, da je bil davek na Hrvaškem plačan tudi od bonitete, tožeča stranka prvič navaja in dokazuje v upravnem sporu. Sodišče navedb in dokazov v tem delu kot nedovoljenih tožbenih novot ni upoštevalo.
DDV - dodatna odmera DDV - subjektivni element - goljufivi namen - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na predpisane pogoje. Ta pravica se lahko zavrne v primeru, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen. Prvostopenjski organ je v postopku ugotovil, da zaračunanih storitev ni mogla opraviti družba, ki je izdala račune, saj le-ta za to ni imela pogojev. Tožniku pa očita, da je vedel oziroma mogel vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo. Zaključek prvostopenjskega organa o tožnikovem vedenju, da sodeluje pri goljufiji, nima zadostne podlage v ugotovljenih okoliščinah, na katere se sklicuje davčni organ.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - izvor premoženja - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - gotovina
Davčni organ je v skladu z določili ZDavP-2 (predvsem na podlagi 39. člena) pooblaščen za zbiranje podatkov v zvezi s predmetom inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti, saj mora ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem pravilne in zakonite odločbe. Preverjajo se lahko vsi podatki, ki se nanašajo na obdobje inšpekcijskega nadzora, ne glede na to, od kdaj ti podatki izvirajo.
Dokazovanje z listinami v davčnem postopku ni izključeno, ima pa prednost že zaradi načela ekonomičnosti postopka, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev. Davčni organ je v konkretnem postopku upošteval predlagane dokaze, tudi izjavo priče, predlog za njihovo zaslišanje obrazloženo zavrnil, ter navedel logične in utemeljene razloge.
V konkretnem primeru bi kot zadovoljiv objektivni dokaz, na podlagi katerega bi bilo moč verjeti darilni pogodbi med očetom in tožnikom, torej da je tožnik prejel celoten znesek prodanih očetovih nepremičnin, šteti ali davčno napoved darila davčnemu organu, ki je tožnik ni vložil takrat, ko naj bi darilo prejel, ali kakšen drug dokaz, ki bi bil v povezavi z vsemi ugotovljenimi okoliščinami verodostojen.
Iz obrazložitve izpodbijanega akta glede točkovanja tožnika pri merilu št. 1 izhaja zgolj navedba, da iz vloge tožnika in priložene dokumentacije ni razvidno uvajanje novih tehnoloških linij, povezanih postrojenj in sistemov, ki predstavljajo tehnološke in informacijske rešitve v povezavi s tehnološkim procesom. Teh ugotovitev sodišče ne more preizkusiti, saj je v tem delu izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena. Ker so bila v postopku zaradi pomanjkljive obrazložitve merila št. 1 kršena pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2 točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1), ki vplivajo na pravilnost odločitve, je izpodbijani sklep nezakonit.
prispevki za socialno varnost - izbris družbe iz sodnega registra - neizplačane plače
Dejanske okoliščine, pomembne za odločitev, med strankama niso sporne. Tako ni spora o tem, da so se v časovnih obdobjih, na katere se nanaša vloga tožeče stranke, prispevki obračunavali in plačevali z ozirom na izplačane plače v ustrezni višini. Prav tako ni spora o tem, da družba A. d.o.o. ne obstaja več ter da je bila izbrisana iz sodnega registra. To pa, ob upoštevanju določb ZPSV in ZDavP-2, po katerih se prispevki lahko obračunajo le od dejansko izplačanih plač, pomeni, da obveznost družbe iz naslova premalo obračunanih in plačanih prispevkov ni nastala in da s tem tudi ni nastala obveznost tožnice iz naslova jamstva za obveznosti družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku, in ki bi se ji sicer lahko naložila z odločbo. Ker je družba prenehala, pa tudi ni več mogoče izplačilo plač oziroma razlike v plačah (do višine predpisanih zavarovalnih osnov) za nazaj in s tem tudi ne obračun in plačilo prispevkov.