upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - napačen pravni pouk - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi izpodbijani drugostopenjski upravni akt ne izpolnjuje procesnih predpostavk o predmetu upravnega spora, saj ne vsebuje vsebinske odločitve oziroma z njim postopek odločanja o zadevi ni končan. Tožena stranka je namreč izdala procesni akt, ki je odpravil (vsebinsko) prvostopenjsko odločbo in zadevo vrnil v ponoven postopek prvostopenjskemu organu. To pomeni, da s tem aktom o tožnikovi pravici ali pravni koristi ni bilo odločeno niti ni bil postopek odločanja o zadevi končan.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje - poziv za služenje vojaškega roka - notranji oborožen spopad - notranja razselitev
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah upravnega organa, da glede na razmere v izvorni državi nova mobilizacija v kratkem ni verjetna, morebitna kasnejša mobilizacija pa tožnika ne bo zajela zaradi zakonsko predpisane starostne meje. Zgolj tožnikove trditve o možnosti vpoklica pa ne zadoščajo za utemeljitev tožnikovega utemeljenega strahu pred preganjanjem.
Ob ugotovitvi, da v tožnikovi domači regiji ni oboroženega spopada in da je glavno mesto te regije postalo celo zatočišče notranje razseljenih oseb (ki so v tem mestu dobrodošle), je neutemeljeno tožnikovo prepričanje, da bi morala toženka presojati, ali je možna njegova preselitev v kakšen drug kraj.
ZUOPP člen 23. ZUP člen 7, 9, 237, 237/1, 237/2, 237/2-3.
otrok s posebnimi potrebami - odločba o usmeritvi - sodelovanje stranke v postopku - načelo zaslišanja stranke - načelo varstva pravic strank
V spremnem dopisu k mnenju prve stopnje je organ zapisal, da "pošilja strokovno mnenje na vpogled" in da imata zakonita zastopnika tožnice 8-dnevni rok za podajo "morebitnega odgovora". Tudi spremni dopis k mnenju Komisije II. stopnje vsebuje le navedbe „vam na vpogled pošiljamo fotokopijo mnenja“, „“v roku 8 dni posredujete pisno ali ustno na zapisnik odgovor, ki vsebuje vaše morebitne pripombe zoper priloženo strokovno mnenje“, „v kolikor v danem roku pripomb ne bomo prejeli, se šteje, da se s strokovnim mnenjem strinjate“. S tako oblikovanimi dopisi je organ sicer formalno zadostil načelu zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ni pa na noben način pomagal stranki pri učinkovitem varovanju njenih pravic, k čemur ga zavezuje 7. člen ZUP. S tem je organ kršil pravila postopka iz prvega odstavka 237. člena ZUP.
Tožnici je bila dana le navidezna možnost sodelovanja v ugotovitvenem postopku pred izdajo dokončne upravne odločbe, kajti organ utemeljuje svojo odločitev na mnenjih izvedencev, ki so mladoletno tožnico pregledali, pri čemer je bila ta v času pregledov sama brez „prevajalcev“ in brez prisotnosti zakonitega zastopnika. To pa je, ob upoštevanju dejstva, da tožnica ne razume dobro slovenskega jezika in ga je v času pregledov še manj, kot ga sedaj, lahko bistveno vplivalo na rezultate njenega testiranja.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - dokazovanje - zaslišanje priče
Za ugotavljanje stalnega prebivališča je bistveno zgolj to, da nekdo na določenem naslovu dalj časa živi in da je tam središče njegovih življenjskih interesov, kar se kaže na podlagi poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi in pri tem ni bistveno to, ali je najemna pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - zavrnitev zahteve
Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik na toženo stranko naslovil zahtevo, naj mu posreduje poročilo oziroma izsledke inšpekcijskega nadzora nad uporabo IMSI lovilcev v policiji. Tožnik je zahteval rezultate inšpekcijskega nadzora, ti pa še niso nastali, torej se ne nahajajo v materializirani obliki, zato zahtevi ni bilo mogoče ugoditi.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 78, 78/1. Direktiva Sveta 2008/115/ES z dne 16.12.2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15, 15/1, 15/2. ZUP člen 7.
omejitev gibanja - nezakonito prebivanje v RS - postopek odstranitve - obrazložitev odločbe - Direktiva o vračanju
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi tožena stranka svojo odločitev utemeljevala na določilih člena 15 (1) in (2) Direktive o vračanju, niti da bi jih pri sprejemu svoje odločitve vsebinsko upoštevala tako, da bi upoštevala načelo sorazmernosti. Prav tako tudi ni navedla svojih razlogov za sprejeto odločitev, v kolikor meni, da uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna, izostala pa je tudi obrazložitev uporabe načela sorazmernosti.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4. ZMZ člen 25, 28, 28-2, 28-3, 68.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - podaljšanje subsidiarne zaščite - notranja zaščita - notranja razselitev - merilo varnosti - test razumnosti - prosilec iz Afganistana
Tožena stranka mora stopnjo nasilja ugotavljati preko štirih dejavnikov oziroma elementov: število žrtev (vključno z ranjenimi) v vojnih spopadih in število civilnih žrtev (in ranjenih) skozi določeno časovno obdobje, delež razseljenega prebivalstva ter nezmožnost države zagotavljati najbolj osnovne storitve materialne infrastrukture, prava, zdravstvene pomoči in tudi dostave hrane ali pitne vode.
V izvorni državi morajo biti zagotovljene vsaj take humanitarne razmere, da je mogoče potrditi, da bi v primeru vrnitve tožnik imel v zbirnih centrih, če nima doma, zagotovljeno vsaj osnovno prehrano, higienske pogoje, bivališče, varnost in možnost za izboljšanje teh minimalnih pogojev za preživetje v razumno kratkem roku. Merilo varnosti vrnitve in t.i. test razumnosti nastanitve v varnem predelu države mora sodišče opraviti s potrebno skrbnostjo, to pa zajema ugotovitev varne poti na alternativno območje, realno pričakovanje, da bo tožnik na tem območju sprejet in da se bo lahko nastanil (ustalil) oziroma da tega kraja ne bo prisiljen zapustiti zaradi nečloveških ali ponižujočih razmer.
Kadar je v določeni državi notranji oboroženi spopad ali pa mednarodni oboroženi spopad z elementi nediskriminatornega nasilja in je prosilec civilist, potem mora pristojni organ najprej presojati pogoje za subsidiarno zaščito po 3. alineji 28. člena ZMZ in šele če ti pogoji niso izpolnjeni, pride lahko v upoštev tudi presoja z vidika 2. alineje 28. člena ZMZ.
DDV - pravica do odbitka DDV - odvzem pravice do odbitka DDV - identifikacija za namene DDV
Stališče prvostopenjskega organa ni pravilno, da tožnici ne gre pravica do odbitka vstopnega DDV od nabave vozila z dne 10. 4. 2007, iz razloga, ker tožnica ob nabavi tega vozila še ni bila zavezanka za DDV. Iz sodbe Sodišča EU C-280/10 z dne 1. 3. 2012 izhaja, da je člene 9, 168 in 169 Direktive Sveta 2006/112 treba razlagati tako, da nasprotujejo nacionalnim predpisom, če niti družbenikom družbe niti sami družbi ne omogočajo uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV za naložbene izdatke, ki so jih ti družbeniki pred ustanovitvijo te družbe in pred njeno registracijo za potrebe DDV imeli za potrebe in ekonomske dejavnosti te družbe.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V obravnavanem primeru verjetni izgled za uspeh ni izkazan. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti oba pogoja kumulativno izpolnjena. Ker pogoj iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ni izpolnjen, je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - preklic pogojne obsodbe
V postopku preklica pogojne obsodbe sodišče le ugotavlja razloge za obsojenčevo nespoštovanje obveznosti, ki mu jo je s pravnomočno sodbo naložilo sodišče v kazenskem postopku in jih sankcionira. V postopku se ne razrešujejo pravna vprašanja. Uspeh obsojenca v postopku ni odvisen od strokovne pomoči odvetnika. Ob takem stanju stvari, kot je obravnavana, ko gre za takšen postopek, tudi po mnenju sodišča ne gre za zadevo, ki bi izpolnjevala pogoj za dodelitev BPP v smislu izpolnjevanja vsebinskega pogoja.
kulturni spomenik državnega pomena - omejitev lastninske pravice - nadomestilo zaradi omejitve lastninske pravice - stavbno zemljišče
Tožnik napačno meni, da bi se določbo varstvenega režima vplivnega območja lahko uporabilo le v okviru presoje vpliva v postopku priprave in sprejemanja občinskih prostorskih aktov ter da nima neposredne moči in je bilo graditi dovoljeno, ker prepoved graditi iz prostorskih aktov ne izhaja. Varstveni režim vplivnega območja je imel tudi neposreden prepovedni učinek in gradnja ob nakupu ni bila dovoljena.
Ker tožnikov nameravani gradbeni poseg ni bil dopusten niti s predpisi s področja urejanja prostora, ki so veljali pred razglasitvijo Kobilarne Lipica za kulturni spomenik, v obravnavani zadevi ni podan temelj za določitev odškodnine na podlagi 39. člena ZVKD-1 in Avtentične razlage.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe - fikcija vročitve
Ob vložitvi tožbe zaradi molka organa je bila tožniku že izdana in tudi že s fikcijo vročena dokončna odločba o njegovi vlogi za imenovanje za sodnega tolmača. Zato je sodišče tožbo zaradi molka organa zavrnilo kot neutemeljeno.
V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali je carinski organ pravilno in zakonito zavrnil zahtevek tožnika za odpust dajatev, naloženih z odmerno odločbo, na podlagi drugega odstavka 236. člena v zvezi z b) točko drugega odstavka 220. člena CZS. V postopku inšpekcijskega nadzora je bilo ugotovljeno, da je tožnik pri prvih 10 carinskih deklaracijah pravilno obračunaval dajatve od celotne vrednosti uvoženih vozil. Pri preostalih 91 carinskih deklaracijah pa je dajatve obračunaval od nižje vrednosti uvoženih vozil, brez upoštevanja vrednosti predhodno na oplemenitenje izvoženega blaga – motorja in katalizatorja, kar pa ni bilo pravilno. Tožnik ugovarja, da je prišlo do napake carinskega organa v smislu b) točke drugega odstavka 220. člena CZS. Predložitev napačne deklaracije je v prvi vrsti napaka, posledično pa tudi odgovornost deklaranta. To izhaja iz prvega odstavka 199. člena Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. junija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti, ki določa, da je deklarant odgovoren za točnost navedb v deklaraciji in pristnost predloženih dokumentov. Da sprejetje napačne deklaracije oz. dokumentacije in prepustitev carinskega blaga v prost promet na njihovi podlagi ni napaka carinskega organa logično izhaja iz 73. člena CZS. Slednji omogoča carinskemu organu, da dovoli prepustitev blaga tudi brez preverjanja navedb v deklaraciji. Določba 78. člena CZS pa carinskim organom dovoljuje naknadno preverjanje podatkov v deklaraciji ter jih zavezuje, da v primeru ugotovljene nepravilnosti sprejmejo potrebne ukrepe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vpis podatkov v matični register - zakonska domneva očetovstva
Izpodbijana odločitev, zaradi katere tožnik uveljavlja BPP, temelji na zakonski domnevi iz 86. člena ZZZDR. Iz slednjega izhaja, da velja za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po prenehanju zakonske zveze, mož otrokove matere. V konkretni zadevi pa ni sporno in temu tožnik ne ugovarja, da je bila otrokova mati v času otrokovega rojstva v zakonski zvezi z romunskim državljanom. Na podlagi navedenih ugotovitev po presoji sodišča tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku izpodbijanja vpisanih podatkov o očetu otroka v matičnem registru.
zemljiški kataster - nerazumljiva vloga - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Sklicevanje na pravne predpise ni nujno, ker je pravna presoja postavljenega zahtevka oziroma predloga stvar organa. Tožnikova vloga in poprava vloge pa sta vsebovala dovolj navedb dejstev in okoliščin, da bi prvostopenjski organ lahko razbral tožnikov zahtevek oziroma predlog.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - gradnja avtoceste - javna korist - obstoj javne koristi - nujnost in sorazmernost razlastitve
Pri presoji pogoja nujnosti (neobhodnosti) razlastitve se odgovarja na vprašanje, ali predlagatelj razlastitve ne razpolaga z nepremičninami (jih že ima v lasti), ki mu omogočajo enakovredno izvedbo projekta oziroma ali predlagatelj razlastitve lahko doseže namen z drugimi sredstvi oziroma na drug način.
Pločnik in zelenica sta celota, skupaj z voznim pasom, glede na določbe ZCes-1, ki določa sestavne dele javne ceste in glede na podane okoliščine konkretnega primera. Ločena presoja izpolnjevanja pogoja nujnosti zato ne pride v poštev.
Na strani javne koristi je prvostopenjski organ upošteval, da bo izgradnja vplivala na pretočnost prometa in prometne razmere obstoječe ceste. Presodil je tudi težo posega v lastninsko pravico tožnice in ugotovil, da ker gre za zemljišči, ki že sedaj mejita na javno cesto, to ne pomeni prekomernega posega v njeno lastninsko pravico ter z predvideno ureditvijo in gradnjo protihrupne ograje, ne bo bistveno poseženo v kvaliteto njenega bivanja oziroma bivanja njene družine.