Sodišči sta presodili, da tožnik prve očitane kršitve ni storil. Glede drugih dveh očitanih kršitev sta v prvi vrsti presodili, da je odpoved podana prepozno.
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 8. ZDR-1 člen 5, 13, 18.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas - veleposlaništvo tuje države - imuniteta - dogovor o uporabi prava - definicija delovnega razmerja - razmerje z mednarodnim elementom
Glede na stališča SEU bi nacionalno sodišče pri opredelitvi razmerja kot delovnega razmerja moralo presoditi, ali gre za trajno razmerje, v okviru katerega je delavec vključen v določeno organizacijo poslovanja podjetja ali delodajalca in ali ena oseba nekaj časa za drugo osebo in po njenih navodilih opravlja storitve, za katere kot protidajatev prejema plačilo. SEU je navedlo, da naloge veleposlaništva iz 3. člena Dunajske konvencije zajemajo predstavljanje države pošiljateljice, varstvo njenih interesov in spodbujanje prijateljskih odnosov z državo sprejemnico, vendar pa veleposlaništvo pri izvajanju teh nalog, tako kot vsaka druga oseba javnega prava, lahko deluje iure gestionis (ravnanja, povezana z nastopanjem države kot gospodarskega subjekta) in prevzema obveznosti ter pridobiva pravice, ki imajo civilnopravni značaj, med drugim zlasti primeru, ko sklepa pogodbe o zaposlitvi z osebami, ki ne opravljajo nalog v povezavi z izvajanjem javnopravnih pooblastil in da se sodna imuniteta načeloma nanaša na spore v zvezi s suverenimi dejavnostmi, ki se izvajajo iure imperii ne pa na ravnanja, izvršena iure gestionis, ki se ne nanašajo na javnopravna pooblastila.
Po določbi 8. člena Uredbe Rim I se za individualne pogodbe o zaposlitvi uporablja pravo, ki ga v skladu s 3. členom izbereta pogodbeni stranki. Vendar pa taka izbira prava delavca ne sme prikrajšati za zaščito, ki mu jo zagotavljajo določbe, od katerih ni dovoljeno odstopati z dogovorom po pravu, ki bi se uporabljalo v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena, če pogodbeni stranki ne bi bili izbrali drugega prava. To pa je pravo države, v kateri oziroma iz katere delavec v izpolnjevanju pogodbe običajno opravlja svoje delo, če prava na tak način ni možno določiti, pa pravo države, v kateri se nahaja poslovna enota, ki je delavca zaposlila. Kadar iz vseh okoliščin izhaja, da je pogodba v tesnejši zvezi z drugo državo kot z državo, ki se določi po prej navedenih pravilih, se uporablja pravo te druge države.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00000533
ZPIZ-2 člen 63.
invalidska pokojnina - uredba (es) št. 883/2004 - časovna veljavnost - seštevanje zavarovalnih dob - pravica do nadomestila za invalidnosti
Sistem priznavanja pravic na podlagi invalidnosti je v državah različno urejen, kar navedene uredbe upoštevajo. Zato vzpostavljajo pravila koordinacije različnih sistemov socialne varnosti in ne njihovo harmonizacijo. Zato je treba pri določanju invalidnosti, kot tudi datuma njenega nastanka, upoštevati slovensko zakonodajo.
Cilj koordinacije je da osebe, ki se gibljejo v skupnosti, ohranijo pravice in ugodnosti, ki so jih pridobile ali jih pridobivajo. Ta cilj je treba doseči zlasti s seštevanjem vseh dob po različnih nacionalnih zakonodajah za pridobitev in ohranitev pravice do dajatev in za izračun njene višine . Zato je treba upoštevati dopolnjeno dobo tako v Sloveniji kot tudi v Švici.
Določbe, ki odstopajo od načela, da se dajatve iz socialne varnosti lahko izvozijo, je treba razlagati ozko . Lahko se uporabljajo samo za dajatve, ki se ne zagotavljajo s prispevki
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 8. ZDR-1 člen 5, 13, 18.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - veleposlaništvo tuje države - imuniteta - dogovor o uporabi prava
Glede na stališča SEU bi nacionalno sodišče pri opredelitvi razmerja kot delovnega razmerja moralo presoditi, ali gre za trajno razmerje, v okviru katerega je delavec vključen v določeno organizacijo poslovanja podjetja ali delodajalca in ali ena oseba nekaj časa za drugo osebo in po njenih navodilih opravlja storitve, za katere kot protidajatev prejema plačilo.
SEU je navedlo, da naloge veleposlaništva iz 3. člena Dunajske konvencije zajemajo predstavljanje države pošiljateljice, varstvo njenih interesov in spodbujanje prijateljskih odnosov z državo sprejemnico, vendar pa veleposlaništvo pri izvajanju teh nalog, tako kot vsaka druga oseba javnega prava, lahko deluje iure gestionis (ravnanja, povezana z nastopanjem države kot gospodarskega subjekta) in prevzema obveznosti ter pridobiva pravice, ki imajo civilnopravni značaj, med drugim zlasti v primeru, ko sklepa pogodbe o zaposlitvi z osebami, ki ne opravljajo nalog v povezavi z izvajanjem javnopravnih pooblastil in da se sodna imuniteta načeloma nanaša na spore v zvezi s suverenimi dejavnostmi, ki se izvajajo iure imperii, ne pa na ravnanja, izvršena iure gestionis, ki se ne nanašajo na javnopravna pooblastila.
Pravila za uporabo prava v primeru individualnih pogodb o zaposlitvi so določena v 8. členu Uredbe Rim I. Po tej določbi se za individualne pogodbe o zaposlitvi uporablja pravo, ki ga v skladu s 3. členom izbereta pogodbeni stranki. Vendar pa taka izbira prava delavca ne sme prikrajšati za zaščito, ki mu jo zagotavljajo določbe, od katerih ni dovoljeno odstopati z dogovorom po pravu, ki bi se uporabljalo v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena, če pogodbeni stranki ne bi bili izbrali drugega prava. To pa je pravo države, v kateri oziroma iz katere delavec v izpolnjevanju pogodbe običajno opravlja svoje delo, če prava na tak način ni možno določiti, pa pravo države, v kateri se nahaja poslovna enota, ki je delavca zaposlila. Kadar iz vseh okoliščin izhaja, da je pogodba v tesnejši zvezi z drugo državo kot z državo, določeno po prej navedenih pravilih, se uporablja pravo te druge države.
ZSDP člen 69, 69/1, 69/1-6, 113. ZZZDR člen 105, 105a.
otroški dodatek - sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki
Ne gre za položaj iz 6. točke prvega odstavka 69. člena ZSDP, saj roditeljsko pravico izvršujeta oba starša sporazumno in ne le eden od staršev v celoti.
Uporaba analogij v škodo upravičenca na področju pravic socialnega varstva ni dovoljena. Če zakon jasne omejitve za priznanje pravice do socialnega varstva ne predvideva, potem je tudi sodišče ne sme upoštevati.
Glavni namen subvencije najemnine ni podpiranje najemodajalcev (z zakonitim ali nezakonito zgrajenim objektom), temveč najemnikov, ki so v hudi socialni stiski.
nadomestilo za invalidnost - odmera nadomestila - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Niso pomembne okoliščine ob sklenitvi delovnega razmerja, temveč ob njegovem prenehanju. To pa je tožniku prenehalo iz poslovnega razloga. Okoliščine, ki povzročijo prenehanje potreb po določenem delu iz tega razloga, so na strani delodajalca. Do odpovedi iz poslovnega razloga ne pride po volji ali krivdi delavca. Ker krivdni razlog ali volja tožnika ob prenehanju delovnega razmerja ni podana, je upravičen do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
V svoji delovni karieri je tožnik opravljal različna dela, bil je delavec v proizvodnji, ključavničar, vzdrževalec, kurjač, vodja skladišča, delal je na blagajni, bil je prodajalec. Vsa ta dela sestavljajo njegov poklic in ne samo delo ključavničarja, kmetovalca in prodajalca. Zato je poleg del, ki ustrezajo ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, treba upoštevati tudi usposobljenost za ta in vsa druga dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim in ima zanje potrebne delovne izkušnje.
Ni naloga izvedenke, da navede, katero konkretno delo za tožnika bi bilo ustrezno glede na podane omejitve oziroma bi ga še lahko opravljal. Pomembno je, da v okviru definicije poklica ugotovi, kakšno je zmanjšanje delovne zmožnosti oziroma kakšna je preostala delovna zmožnost.
Tožnik ne uveljavlja sklenitve ali obstoja delovnega razmerja. Zahteva le plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel pri opravljanju dela za toženca.
Ker gre za spor med tožnikom in osebo, ki ni bila njegov delodajalec, ni podana pristojnost delovnega sodišča.
URS člen 19. 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1. ZNP člen 37.
človekove pravice - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - shizofrenija - ogrožanje sebe in drugih
Pritožbeno sodišče je ugotovilo vzročno zvezo med duševno motnjo zadržane osebe in njeno realno možnost ogrožanja drugih, ob uživanju marihuane pa tudi možnost samopoškodbenih dejanj, kot tudi, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zadržana oseba do svojega stanja ni kritična in se potrebe po zdravljenju ne zaveda. Pritožbeno sodišče je tako zdravljenje osebe v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim varstvom ocenilo kot edino trenutno primerno obliko zdravljenja in omejilo trajanje zdravljenja na čas šestih tednov. Zato sta revizijski tezi, da sodišče druge stopnje ni ugotovilo vseh predpostavk za sprejem na zdravljenje brez privolitve, in da je zmotno uporabilo materialno pravo, neutemeljeni.
ZKP člen 16, 117, 117/1, 272, 272/2.. URS člen 22.
pripor - predlog za podaljšanje pripora - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - načelo enakosti - pravica do izjave - vročanje - osebna vročitev - vročanje v varen elektronski predal
Zaradi zagotovitve načela enakosti (22. člen Ustave Republike Slovenije in 16. člen ZKP) je v primeru, kakršen je obravnavani, treba obdolženki oziroma njeni obrambi ob vsakem predlogu za podaljšanje pripora omogočiti, da se izjavi o predlogu in o okoliščinah ter dejstvih, ki so v njem navedeni, in dokazih, na katere se predlog opira, ter s tem dati tudi možnost, da ponudi nasprotna dejstva in dokaze. Le na tak način je zagotovljeno, da sodišče ob odločanju upošteva in presodi tudi navedbe, dejstva in dokaze obrambe.
Skladno z navedeno zakonsko določbo v povezavi z načelom enakega varstva pravic iz 22. člena URS mora sodišče obdolžencu in njegovemu zagovorniku predlog za podaljšanje pripora z namenom podaje odgovora (na predlog) vročiti skladno z določbami ZKP in ga nato poučiti, da lahko v 24 urah odgovori na predlog. Po prvem odstavku 117. člena ZKP se pisanja vročajo praviloma po pošti, po varni elektronski poti ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku. Navedena določba vročanja pisanj, torej tudi predloga o podaljšanju pripora obdolžencem in njihovim zagovornikom, preko "navadnega" elektronskega naslova ne predvideva. Tako zgolj domneva, da je obramba oziroma obdolženkin zagovornik prejel predlog za podaljšanje pripora, za (polno) uresničevanje načela enakega varstva pravic ne zadostuje, temveč mora biti izkazano, da je bila vročitev obdolženki in njenemu zagovorniku opravljena skladno z določbami ZKP o vročanju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zakonita zastopnica stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča, oziroma ustvarjajo videz, da sodišče ne bo odločilo nepristransko.
Okoliščina, da je zakonita zastopnica upnice zaposlena na sodišču in to prav na izvršilnem oddelku, pred katerim je v teku konkretna izvršilna zadeva, je po prepričanju Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
dopuščena revizija - odgovor na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - vložitev vloge na nepristojno sodišče - sklep o stvarni nepristojnosti - očitna pomota - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca
Stališča, da ne gre za očitno pomoto, če je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj naslovljena, torej ne moremo aplicirati na vse primere, kjer je vloga vložena na nepristojno sodišče in prispe na pristojno sodišče po preteku roka. Takšno stališče je pravilno za primere, ko niso podane okoliščine, ki bi kazale na pristojnost drugega sodišča oziroma ko je pristojnost sodišča popolnoma jasna. To pomeni, da do očitne pomote lahko pride tudi v primerih, ko je vloga vložena in naslovljena na nepristojno sodišče, če so podane določene okoliščine, ki povzročijo pri vložniku očitno pomoto.
ZKP člen 371, 371/2.. URS člen 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - dokaz z zaslišanjem izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Obdolženec mora tekom kazenskega postopka imeti možnost, da ustno zasliši izvedenca, ki je izdelal zanj obremenilno izvedensko mnenje, da se z njim sooči ter v kontradiktorni razpravi predstavi svoj dvom in izpodbija verodostojnost ugotovitev izvedenca.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da prva toženka in posledično druga toženka kot njena odgovornostna zavarovalnica krivdno odgovarjata za tožnikovo poškodbo iz razloga, ker prva toženka varovalne ograje ni zaščitila z blazinami.
Zagovornikovo enačenje informatorja s tajnim delavcem policije ni utemeljeno, saj mora slednji za razliko od informatorja delovati skladno z določbami ZKP o prikritih preiskovalnih ukrepih in je že tekom delovanja podvržen strogim procesnim pravilom ter usmerjanju in nadzoru s strani policije.
odškodninska odgovornost odvetnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Tožnikov zahtevek je bil zavrnjen, ker glede enega postopka tožnik ni izkazal nevestnega ravnanja prve toženke, glede preostalih treh postopkov pa je bilo nevestno ravnanje sicer zatrjevano (in tudi ugotovljeno), vendar je sodišče ugotovilo, da med ravnanji prve toženke in zatrjevano škodo ni podane vzročne zveze. V dveh pravdah je namreč tožnik pravno propadel, ker je bilo ugodeno ugovoru zastaranja, v tretji pa bi bila sodba enake vsebine izdana, če ne bi nastopil položaj, v katerem je sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi.