Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 8. ZDR-1 člen 5, 13, 18.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas - veleposlaništvo tuje države - imuniteta - dogovor o uporabi prava - definicija delovnega razmerja - razmerje z mednarodnim elementom
Glede na stališča SEU bi nacionalno sodišče pri opredelitvi razmerja kot delovnega razmerja moralo presoditi, ali gre za trajno razmerje, v okviru katerega je delavec vključen v določeno organizacijo poslovanja podjetja ali delodajalca in ali ena oseba nekaj časa za drugo osebo in po njenih navodilih opravlja storitve, za katere kot protidajatev prejema plačilo. SEU je navedlo, da naloge veleposlaništva iz 3. člena Dunajske konvencije zajemajo predstavljanje države pošiljateljice, varstvo njenih interesov in spodbujanje prijateljskih odnosov z državo sprejemnico, vendar pa veleposlaništvo pri izvajanju teh nalog, tako kot vsaka druga oseba javnega prava, lahko deluje iure gestionis (ravnanja, povezana z nastopanjem države kot gospodarskega subjekta) in prevzema obveznosti ter pridobiva pravice, ki imajo civilnopravni značaj, med drugim zlasti primeru, ko sklepa pogodbe o zaposlitvi z osebami, ki ne opravljajo nalog v povezavi z izvajanjem javnopravnih pooblastil in da se sodna imuniteta načeloma nanaša na spore v zvezi s suverenimi dejavnostmi, ki se izvajajo iure imperii ne pa na ravnanja, izvršena iure gestionis, ki se ne nanašajo na javnopravna pooblastila.
Po določbi 8. člena Uredbe Rim I se za individualne pogodbe o zaposlitvi uporablja pravo, ki ga v skladu s 3. členom izbereta pogodbeni stranki. Vendar pa taka izbira prava delavca ne sme prikrajšati za zaščito, ki mu jo zagotavljajo določbe, od katerih ni dovoljeno odstopati z dogovorom po pravu, ki bi se uporabljalo v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena, če pogodbeni stranki ne bi bili izbrali drugega prava. To pa je pravo države, v kateri oziroma iz katere delavec v izpolnjevanju pogodbe običajno opravlja svoje delo, če prava na tak način ni možno določiti, pa pravo države, v kateri se nahaja poslovna enota, ki je delavca zaposlila. Kadar iz vseh okoliščin izhaja, da je pogodba v tesnejši zvezi z drugo državo kot z državo, ki se določi po prej navedenih pravilih, se uporablja pravo te druge države.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00000533
ZPIZ-2 člen 63.
invalidska pokojnina - uredba (es) št. 883/2004 - časovna veljavnost - seštevanje zavarovalnih dob - pravica do nadomestila za invalidnosti
Sistem priznavanja pravic na podlagi invalidnosti je v državah različno urejen, kar navedene uredbe upoštevajo. Zato vzpostavljajo pravila koordinacije različnih sistemov socialne varnosti in ne njihovo harmonizacijo. Zato je treba pri določanju invalidnosti, kot tudi datuma njenega nastanka, upoštevati slovensko zakonodajo.
Cilj koordinacije je da osebe, ki se gibljejo v skupnosti, ohranijo pravice in ugodnosti, ki so jih pridobile ali jih pridobivajo. Ta cilj je treba doseči zlasti s seštevanjem vseh dob po različnih nacionalnih zakonodajah za pridobitev in ohranitev pravice do dajatev in za izračun njene višine . Zato je treba upoštevati dopolnjeno dobo tako v Sloveniji kot tudi v Švici.
Določbe, ki odstopajo od načela, da se dajatve iz socialne varnosti lahko izvozijo, je treba razlagati ozko . Lahko se uporabljajo samo za dajatve, ki se ne zagotavljajo s prispevki
Sodišči sta presodili, da tožnik prve očitane kršitve ni storil. Glede drugih dveh očitanih kršitev sta v prvi vrsti presodili, da je odpoved podana prepozno.
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 8. ZDR-1 člen 5, 13, 18.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - veleposlaništvo tuje države - imuniteta - dogovor o uporabi prava
Glede na stališča SEU bi nacionalno sodišče pri opredelitvi razmerja kot delovnega razmerja moralo presoditi, ali gre za trajno razmerje, v okviru katerega je delavec vključen v določeno organizacijo poslovanja podjetja ali delodajalca in ali ena oseba nekaj časa za drugo osebo in po njenih navodilih opravlja storitve, za katere kot protidajatev prejema plačilo.
SEU je navedlo, da naloge veleposlaništva iz 3. člena Dunajske konvencije zajemajo predstavljanje države pošiljateljice, varstvo njenih interesov in spodbujanje prijateljskih odnosov z državo sprejemnico, vendar pa veleposlaništvo pri izvajanju teh nalog, tako kot vsaka druga oseba javnega prava, lahko deluje iure gestionis (ravnanja, povezana z nastopanjem države kot gospodarskega subjekta) in prevzema obveznosti ter pridobiva pravice, ki imajo civilnopravni značaj, med drugim zlasti v primeru, ko sklepa pogodbe o zaposlitvi z osebami, ki ne opravljajo nalog v povezavi z izvajanjem javnopravnih pooblastil in da se sodna imuniteta načeloma nanaša na spore v zvezi s suverenimi dejavnostmi, ki se izvajajo iure imperii, ne pa na ravnanja, izvršena iure gestionis, ki se ne nanašajo na javnopravna pooblastila.
Pravila za uporabo prava v primeru individualnih pogodb o zaposlitvi so določena v 8. členu Uredbe Rim I. Po tej določbi se za individualne pogodbe o zaposlitvi uporablja pravo, ki ga v skladu s 3. členom izbereta pogodbeni stranki. Vendar pa taka izbira prava delavca ne sme prikrajšati za zaščito, ki mu jo zagotavljajo določbe, od katerih ni dovoljeno odstopati z dogovorom po pravu, ki bi se uporabljalo v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena, če pogodbeni stranki ne bi bili izbrali drugega prava. To pa je pravo države, v kateri oziroma iz katere delavec v izpolnjevanju pogodbe običajno opravlja svoje delo, če prava na tak način ni možno določiti, pa pravo države, v kateri se nahaja poslovna enota, ki je delavca zaposlila. Kadar iz vseh okoliščin izhaja, da je pogodba v tesnejši zvezi z drugo državo kot z državo, določeno po prej navedenih pravilih, se uporablja pravo te druge države.
ZSDP člen 69, 69/1, 69/1-6, 113. ZZZDR člen 105, 105a.
otroški dodatek - sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki
Ne gre za položaj iz 6. točke prvega odstavka 69. člena ZSDP, saj roditeljsko pravico izvršujeta oba starša sporazumno in ne le eden od staršev v celoti.
Uporaba analogij v škodo upravičenca na področju pravic socialnega varstva ni dovoljena. Če zakon jasne omejitve za priznanje pravice do socialnega varstva ne predvideva, potem je tudi sodišče ne sme upoštevati.
Glavni namen subvencije najemnine ni podpiranje najemodajalcev (z zakonitim ali nezakonito zgrajenim objektom), temveč najemnikov, ki so v hudi socialni stiski.
nadomestilo za invalidnost - odmera nadomestila - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Niso pomembne okoliščine ob sklenitvi delovnega razmerja, temveč ob njegovem prenehanju. To pa je tožniku prenehalo iz poslovnega razloga. Okoliščine, ki povzročijo prenehanje potreb po določenem delu iz tega razloga, so na strani delodajalca. Do odpovedi iz poslovnega razloga ne pride po volji ali krivdi delavca. Ker krivdni razlog ali volja tožnika ob prenehanju delovnega razmerja ni podana, je upravičen do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
V svoji delovni karieri je tožnik opravljal različna dela, bil je delavec v proizvodnji, ključavničar, vzdrževalec, kurjač, vodja skladišča, delal je na blagajni, bil je prodajalec. Vsa ta dela sestavljajo njegov poklic in ne samo delo ključavničarja, kmetovalca in prodajalca. Zato je poleg del, ki ustrezajo ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, treba upoštevati tudi usposobljenost za ta in vsa druga dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim in ima zanje potrebne delovne izkušnje.
Ni naloga izvedenke, da navede, katero konkretno delo za tožnika bi bilo ustrezno glede na podane omejitve oziroma bi ga še lahko opravljal. Pomembno je, da v okviru definicije poklica ugotovi, kakšno je zmanjšanje delovne zmožnosti oziroma kakšna je preostala delovna zmožnost.
Tožnik ne uveljavlja sklenitve ali obstoja delovnega razmerja. Zahteva le plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel pri opravljanju dela za toženca.
Ker gre za spor med tožnikom in osebo, ki ni bila njegov delodajalec, ni podana pristojnost delovnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - preživljanje mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - dnevnice za službene poti
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi zatrjevana okoliščina, da je predlagateljica uslužbenka Okrajnega sodišča v Sežani, kjer opravlja dela sodne zapisnikarice. Če bi v zadevi odločalo to sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo glede na dejstvo, da gre za majhno sodišče, pogoste stike s predlagateljico, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
odškodninska odgovornost odvetnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Tožnikov zahtevek je bil zavrnjen, ker glede enega postopka tožnik ni izkazal nevestnega ravnanja prve toženke, glede preostalih treh postopkov pa je bilo nevestno ravnanje sicer zatrjevano (in tudi ugotovljeno), vendar je sodišče ugotovilo, da med ravnanji prve toženke in zatrjevano škodo ni podane vzročne zveze. V dveh pravdah je namreč tožnik pravno propadel, ker je bilo ugodeno ugovoru zastaranja, v tretji pa bi bila sodba enake vsebine izdana, če ne bi nastopil položaj, v katerem je sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi.
dopuščena revizija - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišči nista upoštevali v sodni praksi enotnega stališča, da je treba pri porazdelitvi preživninskega bremena upoštevati tudi okoliščino, da (praviloma) tisti od staršev, ki mu je otrok dodeljen, (bistveno) bolj kot drugi starš skrbi za otrokov telesni in duševni razvoj, z varstvom, vzgojo in skrbjo. Zato obseg nematerialnega prispevka staršev k varstvu, vzgoji in preživljanju ni bil ugotovljen.
Sodišče je v postopku odločanja o priporu dolžno presojati vse relevantne okoliščine primera, ni pa dolžno ugoditi neutemeljenim predlogom strank. Sodišče z odreditvijo pripora v obdolženčevo pravico do zdravstvenega varstva ni poseglo, saj je tudi pripornikom zagotovljeno zdravstveno varstvo.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - varstvo pri delu - odgovornost investitorja - opustitve - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - varnostni načrt - izdelava varnostnega načrta - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu
Izvajalčeva opustitev je bila samostojen pravno relevantni vzrok nastale škode. Izvajalčeva opustitev ni posledica dejstva, da investitor (laik) ni izdelal varnostnega načrta, marveč je posledica dejstva, da je kršil svoje samostojno določene varnostne obveznosti. Kljub manjkajočem varnostnem načrtu delodajalec namreč ni razbremenjen svojih obveznosti s področja varstva pri delu. Kar je pomembno v konkretni zadevi, je tudi to, da je bil investitor (fizična oseba, laik) v pogodbenem razmerju zgolj z enim samim izvajalcem (strokovnjakom) ter za uresničevanje varnostnih standardov ni bila potrebna nobena koordinacija. Drugače bi bilo morda v primeru, ko bi šlo za kompleksno gradnjo (npr. gradnjo viaduktov, tunelov, avtocest itd.) ter prav zaradi kompleksnosti gradnje, v kateri je soudeleženo večje število izvajalcev, posamezen izvajalec samostojno, brez enotnega varnostnega načrta varnosti delavcev ne bi mogel zagotoviti ali pa bi mu bilo to v bistveni meri oteženo. Šele v takšnem položaju se izdelava varnostnega načrta kaže kot primerno in tudi nujno sredstvo za dosego namena varnostne norme.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da prva toženka in posledično druga toženka kot njena odgovornostna zavarovalnica krivdno odgovarjata za tožnikovo poškodbo iz razloga, ker prva toženka varovalne ograje ni zaščitila z blazinami.
Zagovornikovo enačenje informatorja s tajnim delavcem policije ni utemeljeno, saj mora slednji za razliko od informatorja delovati skladno z določbami ZKP o prikritih preiskovalnih ukrepih in je že tekom delovanja podvržen strogim procesnim pravilom ter usmerjanju in nadzoru s strani policije.
ZKP člen 371, 371/2.. URS člen 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - dokaz z zaslišanjem izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Obdolženec mora tekom kazenskega postopka imeti možnost, da ustno zasliši izvedenca, ki je izdelal zanj obremenilno izvedensko mnenje, da se z njim sooči ter v kontradiktorni razpravi predstavi svoj dvom in izpodbija verodostojnost ugotovitev izvedenca.