pogodbena kazen - pogodbena kazen zaradi zamude - uveljavljanje pogodbene kazni - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - sprejem izpolnitve - dogovor pogodbenih strank - uporaba posebnih gradbenih uzanc - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, pri katerem vztraja, da je določba petega odstavka 251. člena OZ dispozitivna. Nobena okoliščina (ne gramatikalna razlaga ne namen te določbe) namreč ne govori za to, da bi stranki uporabe te določbe ne mogli izključiti oziroma da uveljavljanja pravice do pogodbene kazni ne bi mogli urediti drugače.
OZ člen 147, 147/1, 336, 336/1, 352, 353, 353/1, 357, 357/6.
škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - terjatev zavarovalnice proti tretjemu - odgovornost družbe za varovanje - varovanje poslovnega prostora - zavarovalni primer - vlom in odtujitev predmetov - opustitev dolžnega skrbnega varovanja - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok
Toženka (varnostna služba) ne po zakonu ne na pogodbeni podlagi ne odgovarja za dejanja storilcev kaznivega dejanja in njena odgovornost ni neposredno povezana s kaznivim dejanjem. Zato zoper toženko tudi ne more veljati (potencialna) ugodnost daljšega zastaralnega roka zaradi storjenega kaznivega dejanja.
neupravičena pridobitev - nadomestitev koristi zaradi uporabe tuje stvari - pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika - dejanska uporaba stvari - dopuščena revizija
Družba, ki je v stečaju, ne zasleduje več primarnega cilja podjetniške aktivnosti z namenom izkazovanja dobička v korist družbenikov oziroma delničarjev. Zato je tudi nadaljnje izvajanje podjema v okviru stečajnega dolžnika omejeno na izjeme, ki so urejene v oddelku 5.7. ZFPPIPP. V dejanskem okviru, ko je bil pred začetkom spornega obdobja nad toženo stranko začet stečajni postopek, bi zato tožeča stranka morala zatrjevati (sklepčnost zahtevka na podlagi 198. člena OZ) in dokazati, da je toženka tudi dejansko uporabljala sporno opremo in imela korist od te uporabe.
ZPP člen 154, 158. ZFPPIPP člen 58, 58-2, 121, 121/1, 152, 152/1, 236, 237a, 237a/15, 238, 238/1-1, 238/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - prisilna poravnava - predhodni stečajni postopek - plačilo stroškov postopka - nagrada upravitelja - zavezanec za plačilo stroškov - pravilo uspeha v postopku
Povračilo stroškov stečajnega postopka v predhodnem postopku v matičnem ZFPPIPP ni urejeno drugače; zato se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Ker v primeru zavrženja ali zavrnitve upnikovega predloga predlagatelj v postopku ni uspel, so, kot je to pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu, relevantne tiste določbe ZPP o stroških postopka, ki upoštevajo pravilo uspeha (154. člen ZPP). Tveganju plačila stroškov postopka bi se lahko upniki, katerih terjatve so bile zunaj insolvenčnega postopka poplačane, izognili le tako, da bi ob smiselni uporabi izjeme iz prvega odstavka 158. člena ZPP v predhodnem stečajnem postopku takoj, ko jim je dolžnica oziroma z njo povezana kapitalska družba plačala terjatve, umaknili predlog za začetek stečajnega postopka (158. člen ZPP).
najemna pogodba za nedoločen čas - kršitev najemne pogodbe - odstop od najemne pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - odškodnina - višina odškodnine - davek na dodano vrednost (DDV) - dopuščena revizija
Ob pravilni izpolnitvi najemne pogodbe bi tožeča stranka glede na pogodbeni dogovor o obračunavanju DDV upoštevaje davčno zakonodajo toženi stranki zaračunala DDV, ta pa bi ji ga plačala. S tem pa premoženje tožeče stranke ne bi bilo povečano za znesek v višini DDV, saj je DDV davek, ki pripada državi, ne pa davčnemu zavezancu ali davčnemu plačniku, ki je njegovo plačilo prevalil na svojega sopogodbenika.
dopuščena revizija - najemna pogodba - odstop od pogodbe - odškodnina - višina odškodnine - davek na dodano vrednost (DDV) - DDV od najemnine
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VS00001295
OZ člen 132, 165, 168, 168/3. ZPP člen 212, 215, 216, 220, 226, 226/1, 243, 252, 252/1, 252/2, 285, 380, 380/2. ZPOmK člen 10, 44. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101, 102, 267, 267/1.
varstvo konkurence - elektronske komunikacije - škoda zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu - povrnitev premoženjske škode - višina škode - izgubljeni dobiček - stroški poslovanja - bodoča škoda - zadostnost trditvene podlage - dokazovanje - računovodske listine - pregled listin - sodni izvedenec - prosta presoja dokazov - sodna praksa Sodišča EU - pravni vir - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU)
Izgubljeni dobiček je razlika med utemeljeno pričakovanim dobičkom, ki bi ga družba ustvarila, če očitane kršitve ne bi bilo in ne bi bilo protikonkurenčnega oviranja razvoja oziroma delovanja trga, ter dejanskim/ustvarjenim dobičkom. Ker pa se dobiček izračuna kot razlika med prihodki in stroški, je treba pri izgubljenem dobičku opraviti računsko operacijo, s katero se od razlike med hipotetičnimi prihodki in hipotetičnimi stroški (po osnovnem scenariju "nekršitve") odšteje razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi stroški (po škodnem scenariju).
Ustrezno izhodišče za izračun škode predstavlja tudi pristop s prikazom celotnih stroškov poslovanja ter aplikacijo ključa (odstotka), ki ponazarjala težo poslovnega segmenta VDSL v celotnem poslovanju družbe. Podrobnejša razlaga uporabljenega ključa v fazi postavljanja trditev o nastanku škode ni potrebna.
Zahteva po konkretizaciji navedb o višini škode ne more iti tako daleč, da bi se od stranke zahtevala natančna opredelitev prav vsake posamezne postavke v izračunu škode, po njeni višini in podlagi. Od stranke se zahteva, da poda osnovne/izhodiščne podatke za izračun škode, presoja resničnosti takšnih podatkov ob (konkretnih) ugovorih nasprotne stranke pa lahko nadalje vpliva le na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka in ne na sklepčnost tožbe.
ZPP skladno z načelom proste dokazne ocene ne pozna vrednostnih stopenj dokazil in jih taksativno tudi ne našteva. Dokaz predstavlja vse, kar omogoča čutno zaznavanje (sodišču in udeležencem procesa). Bistvo ogleda je v čutilnem zaznavanju oseb ali stvari, na podlagi katerega sodišče spozna fizične lastnosti/stanje ogledanega dokaznega sredstva. Drugače je z listinami, katerih uporaba v dokaznem postopku izhaja iz njihovega branja, ki šele omogoči spoznanje o njihovi vsebini.
Poslovanje stranke (njeno računovodsko dokumentacijo) pregleda pomočnik sodišča - izvedenec, ki ima ob tem pooblastilo tudi za pregled listin, ki jih v spisu sicer ni, so pa pomembne za ugotovitev pravno relevantnih dejstev in so zajete s trditveno podlago tožeče stranke. Ker pa pregled listin izvaja sam in se pri tem njegov položaj razlikuje od položaja zaprošenega sodnika, je prav, da k pregledu listin izvedenec povabi stranki postopka.
Ker pri kršitvah pravil konkurenčnega prava ne gre za izjemo po določbah 167. ali 182. členu OZ, ima oškodovanec v takšnih primerih podlago za tožbeni zahtevek zgolj za povrnitev tiste škode, ki mu je dejansko (že) nastala do konca glavne obravnave.
Odločbe evropskih sodišč v zadevah pred slovenskimi sodišči, ki se presojajo po slovenskem pravu, niso zavezujoč pravni vir, vendar pa se njihova argumentacija zaradi svojega prepričevalnega učinka (če se prilega veljavni zakonski ureditvi) lahko uporabi kot argument, na katerega nacionalna sodišča oprejo svoje odločitve.
Na prevzeto obveznost prve toženke, da kot investitorka pridobi uporabno dovoljenje za objekt, ne more vplivati zatrjevano ravnanje tožnice, ki naj bi s protipravnimi ravnanji posegla v zemljišče prve toženke. Tudi če je res tako ravnala, bi morala prva toženka za zaščito svojih interesov uporabiti druga pravna sredstva.
Pogodbena dolžnost prve toženke je bila, da pridobi uporabno dovoljenje in s tem v zvezi priskrbi in v spis vloži vso potrebno dokumentacijo. Če je bila dokumentacija tožnice nepravilna, bi si kot vlagateljica zahteve za pridobitev uporabnega dovoljenja morala prizadevati za pridobitev ustrezne dokumentacije.
Zoper odločitev Vrhovnega sodišča ZUS-1 ne kateri drug zakon pritožbe ne predvideva. Pritožba, ki je ne dovoljuje noben zakon, se po presoji Vrhovnega sodišča šteje za nedovoljeno.
OZ člen 557. ZD člen 9, 117. SPZ člen 9, 43, 43/2.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - zapuščina brez dediča - kaduciteta - dobra vera - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Kaducitetni sklep ne ustanavlja lastninske pravice države na originaren način. Država le dobi vse zapustnikovo premoženje, tako aktivo in pasivo, in sicer v trenutku zapustnikove smrti (za nazaj).
ZKP člen 420, 420/2.. KZ-1 člen 305, 305/1, 305/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja
Za kaznivo dejanje lažnega izdajanja za uradno ali vojaško osebo ni pomembno, ali je tisti, zoper katerega je bilo domnevno uradno dejanje opravljeno oziroma kateremu se je storilec lažno izdajal za uradno osebo, vedel za lažnost takšnega delovanja oziroma lažnega izdajanja
ZKP člen 17, 18, 215, 215/1, 216, 216/1, 216/3, 329, 329/2, 329/4, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/1, 420/2.. URS člen 22, 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
bistvene kršitve določb kazenskega postopa - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - enako varstvo pravic v postopku - dokazni postopek - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z zaslišanjem prič - nedovoljen dokaz - dopolnitev izvedenskega mnenja - hišna preiskava - izročitev predmetov - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - presoja pritožbenih navedb - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Po določbi drugega odstavka 329. člena ZKP dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo. Sodišče ni dolžno ugotavljati vseh dejstev, za katere stranka misli, da so pomembna in da jih je potrebno ugotoviti, ampak ugotavlja tista dejstva, ki so odločilna in za katera oceni, da so v konkretni zadevi pomembna za pravilno uporabo materialnega ali procesnega zakona. Sodišče je tako dolžno izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za pravilno razsojo.
prodajna pogodba za nepremičnino - predmet prodajne pogodbe - napake volje - zmota v predmetu - izpodbojnost - izpolnitev pogodbe - dodatna dela - ustni dogovor o dodatnih delih - obličnost - teorija realizacije pogodbe - konvalidacija - plačilo dodatnih del
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je v pogodbah št. 50/24 in 50/25, ki jih je toženec podpisal 8. 7. 2003, v drugem členu zapisano, da s pogodbama toženec kupuje stanovanji v podaljšani 3. gradbeni fazi. S tem, ko toženec trdi, da sta bila predmeta pogodb dejansko stanovanji v fazi "ključ v roke", zatrjuje obstoj zmote v predmetu. Pogodba, ki jo ena od pogodbenih strank sklene v zmoti, je izpodbojna. Po 99. členu OZ pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti. Toženec ni zahteval razveljavitve pogodbe, zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno upoštevali, da sta bili kupnini v pogodbah dogovorjeni za stanovanji v 3. gradbeni fazi.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki nadomestnega premoženja - pravica do odškodnine - načelo enakosti - dopuščena revizija
Upravičencem, ki jim je podržavljeno premoženje vrnjeno v obliki nadomestne nepremičnine, pripada odmena za njegovo neuporabno po drugem odstavku 72. člena ZDen.
dopuščena revizija - varstvo avtorske pravice - kršitev materialne avtorske pravice - objava fotografij - povrnitev premoženjske škode - civilna kazen - višina odškodnine - namenoma uničena ali poškodovana stvar - vrednost stvari za oškodovanca
Pravne posledice kršitve avtorskih pravic ureja ZASP kot lex specialis, zato določba četrtega odstavka 168. člena OZ ne more biti pravna podlaga za odločitev v konkretnem primeru. Ta določba bi bila uporabna, če bi tožnik zahteval odškodnino za premoženjsko škodo na stvari, ki je avtorsko delo, vendar v takem primeru ne bi bil upravičen do civilne kazni, ki jo sodišče lahko dosodi le pri premoženjski škodi v primeru, ko gre za kršitve materialnih in drugih avtorskih pravic. Tožnikove navedbe o posebni vrednosti fotografij so zato pri ugotavljanju višine odškodnine zaradi kršitve avtorske pravice nerelevantne, saj se odškodnina določi v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste, in ne v obsegu vrednosti stvari, na kateri je vsebovano avtorsko delo. Te navedbe bi bile upoštevne le v primeru, če bi tožnik zahteval odškodnino za premoženjsko škodo na stvari, ki je avtorsko delo, ter če bi bile fotografije namenoma uničene ali poškodovane.
ZIZ člen 15, 35, 35/4, 40c, 40c/1, 40c/3, 77, 78, 78/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na premičnine - dolžnikovo prebivališče - ustalitev krajevne pristojnosti - centralni register prebivalstva
Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine se krajevna pristojnost sodišča za nadaljnje vodenje izvršilnega postopka (po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi) ravna lgede na prvotno dovoljena sredstva (v sklepu o izvršbi).
Pristojnost sodišče presodi takoj po prejemu predloga, in sicer na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Dolžnikovo prebivališče ni podatek, ki bi bil sodišču sicer znan, zato je odločilen upnikov podatek v predlogu. Z navedbo dolžnikovega naslova se je krajevna pristojnost ustalila in nanjo (na poziv sodišča) dobljen drugačen (popravljen) naslov ne vpliva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Zaposlitev stranke na stvarno in krajevno pristojnem majhnem sodišču je razlog za delegacijo pristojnosti.
Vrhovno sodišče glede na vsebino odgovora na revizijo ocenjuje, da ti stroški niso bili potrebni. Bistvo odgovora na revizijo namreč je, da toženec v odgovoru pojasnjuje, da revident nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.Stroški te vloge zato niso bili potrebni.
zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Glede ostalih trditev v zahtevi Vrhovno sodišče ugotavlja, da zahteva za varstvo zakonitosti ne izpolnjuje pogoja iz petega odstavka 420. člena ZKP, po katerem se sme vložnik sklicevati na kršitve iz prvega odstavka 420. člena ZKP samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi, ali če jih je uveljavljal pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo. Gre za tako imenovani pogoj formalnega in materialnega izčrpanja pravnih sredstev. V obravnavanem primeru že formalni pogoj ni bil izpolnjen, saj obsojenec in njegov zagovornik zoper sodbo sodišča prve stopnje nista vložila pritožbe.