družba z omejeno odgovornostjo - izpodbijanje sklepa skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - delitev bilančnega dobička - zadržanje bilančnega dobička
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali imajo družbeniki v d. o. o. pravico, da izpodbijajo sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička pod pogoji iz 399. člena ZGD-1, ter
- ali je treba pri presoji kriterija nujnosti po 399. členu ZGD-1 upoštevati zgolj okoliščine poslovnega leta, na katerega se nanaša sklep skupščine družbe z omejeno odgovornostjo o nedelitvi bilančnega dobička, ali pa je pri tem treba upoštevati daljše časovno obdobje.
OZ člen 355, 355/1-1, 355/1-6. ZPP člen 339, 339/2-15, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - upravljanje večstanovajskih stavb - poslovni prostor - zastaranje - zastaranje terjatev upravnika - čas, ki je potreben za zastaranje - enoletni zastaralni rok
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali določbi 1. in 6. točke prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika veljata tudi za upravnika stanovanjsko-poslovne stavbe v razmerju do etažnega lastnika poslovnega prostora v stavbi, v katerem vsakodnevno opravlja poslovno dejavnost?
- Ali je sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe tožeče stranke zagrešilo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku?
neupravičena obogatitev - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je imela tožena stranka pravno podlago za zahtevek za vrnitev neupravičeno izplačanega nadomestila za invalidnost.
ZDSS-1 člen 19, 34. . ZDR-1 člen 84, 87, 87/2. . . ZPP člen 215, 339, 339/1.
izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - dokazno breme - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga
V individualnem delovnem sporu je torej izvedba dokazov po uradni dolžnosti na podlagi 34. člena ZDSS-1 predvidena le kot izjemna možnost sodišča. Razhajanje navedb obeh strank o poslovnih rezultatih tožene stranke in o tem, kdaj naj bi prišlo do spora med njenim nadrejenim in tožnico, ki ga je kot razlog za izvedbo dokazov po uradni dolžnosti navedlo sodišče prve stopnje, ne pomeni, da sodišče po izvedbi dokazov, ki so jih predlagale stranke, še vedno ni moglo ugotoviti obstoja utemeljenega poslovnega razloga. To pomeni samo, da bi moralo sodišče odločiti v skladu z dokaznim bremenom, ki je na toženi stranki (84. člena ZDR-1). Dokazi, ki sta jih predlagali stranki in jih je sodišče že izvedlo, so namreč omogočali presojo utemeljenosti poslovnega razloga v skladu z dokaznim bremenom.
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi - zavarovanje terjatve - predhodna odredba - predlog za zavarovanje s predhodno odredbo
Določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ je treba razlagati tako, da ne predstavlja pravne podlage za določitev pristojnosti v primerih, ko je bil predlog za zavarovanje s predhodno odredbo vložen na podlagi sodbe, izdane v pravdnem postopku. V takšnih primerih je treba pristojnost določiti na podlagi določbe prvega odstavka 256. člena ZIZ.
OZ člen 178, 179, 179/2, 183. ZPP člen 380, 380/2.
denarna odškodnina pravni osebi - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic v tisku - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - pravno priznana škoda - trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - trditveno breme - zmotna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija
Za obstoj pravno priznane nepremoženjske škode po 183. členu OZ zadostuje že sama kršitev te osebnostne pravice, torej kršitev ugleda in dobrega imena. Ali drugače povedano, obstoj škode se v takem primeru predpostavlja. Z zatrjevanjem škodljivega ravnanja, ki naj bi pomenilo kršitev osebnostne pravice (ugleda in dobrega imena), se zatrjuje tudi obstoj škode. Sodišče pa ob presoji, ali določeno ravnanje pomeni protipravno kršitev osebnostne pravice, obenem ugotavlja tudi obstoj pravno priznane nepremoženjske škode.
zastaranje - ugovor zastaranja - preživljanje staršev - povrnitev stroškov preživljanja - verzija - neveljavnost oporoke - odpadla pravna podlaga - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
Ugovor zastaranja ni utemeljen, ker je z dnem ugotovitve neveljavnosti oporoke odpadla podlaga, ki je tožnikoma nalagala večjo skrb za mamo prve tožnice (tretji odstavek 190. člena OZ).
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1, 40c/3, 100, 136. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - predlog za izdajo Evropskega naloga zazamrznitev bančnih računov (ENZBR)
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. 5. 2014, v 6. členu ureja le vprašanje mednarodne pristojnosti sodišča države članice za izdajo ENZBR, medtem kot je treba za krajevno in stvarno pristojnost uporabiti v času odločanja veljavno nacionalno pravo
Revizijsko sodišče ocenjuje, da sta v konkretnem primeru sodišči v premajhni meri upoštevali predvsem dejstvo, da ima tožeča stranka oslabljenost, skorajda ohromelost desne strani telesa ter da bo prizadetost kognitivnih funkcij in duševnega stanja poleg motoričnih deficitov postala še bolj izražena. Z odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tako nista pravilno izpolnili pravnega standarda pravične denarne odškodnine ter zato odmera odškodnine za to obliko nepremoženjske škode ni v skladu z navedenimi merili in kriteriji iz 179. člena OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00002437
ZKP člen 3, 371, 371/1-11, 372, 372-1.. KZ-1 člen 285, 285/3.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - preprečitev dokazovanja - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - ugotavljanje dejstev - drug kazenski postopek - domneva nedolžnosti
Kaznivo dejanje po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 stori, kdor, zato da bi preprečil ali otežil dokazovanje v kazenskem postopku, predloži dokaze, za katere ve, da so lažni ali ponarejeni. Za obstoj tega kaznivega dejanja ni pomembno, ali je bilo z dejanjem storilca dejansko preprečeno ali oteženo dokazovanje, temveč zadošča že sama predložitev dokazov, za katere storilec ve, da so lažni ali ponarejeni z namenom, da bi preprečil ali otežil dokazovanje v kazenskem postopku.
Prav tako se obsojenčev zagovornik ne more uspešno sklicevati na sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 114/99 z dne 7. 2. 2002, ki se ne nanaša na preprečitev ali otežitev dokazovanja v kazenskem postopku, temveč na odstranitev zemeljskih znamenj - mejnikov. V navedeni sodbi je Vrhovno sodišče podalo razlago zakonskega znaka "oteženo dokazovanje", ki se ne navezuje na večjo ali manjšo zapletenost dokazovanja določenega dejstva, temveč pomeni določene dodatne aktivnosti udeležencev postopka, ki ne bi bile potrebne, če mejnik kot dokaz o lastninski pravici na nepremičnini ne bi bil odstranjen oziroma premaknjen. Iz navedene sodbe ne izhaja stališče, za katerega se zavzema vložnik zahteve, da je za obstoj kaznivega dejanja po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 odločilno, ali je bilo z dejanjem storilca dejansko preprečeno ali oteženo dokazovanje. Kot že rečeno je za obstoj kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja odločilno, da je storilec predložil dokaze, za katere je vedel, da so lažni ali ponarejeni z namenom, da bi preprečil ali otežil dokazovanje v kazenskem postopku.
ZKZ člen 18, 18/1. ZDKG člen 1, 2, 2/1, 5, 21, 21/3, 21/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - oporočno dedovanje - dedovanje zaščitenih kmetij - solastninska pravica na nepremičnini
Oporoka je nična v delu, v katerem je oporočiteljica razpolagala s svojimi nepremičninami, ki sodijo v zaščiteno kmetijo tako, da bi bila zaščitena kmetija po njeni smrti v solasti sorojencev, saj takšnega z oporoko vzpostavljenega solastninskega stanja ZDKG ne določa kot dovoljenega.
Drugi odstavek 23. člena Ustave zagotavlja pravico do naravnega oziroma zakonitega sodnika, ko predpisuje, da lahko v zadevi sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Ustavno pravico do sodnega varstva na zakonski ravni varuje tudi določba 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki kot absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka določa tudi takrat, ko je bilo sodišče nepravilno sestavljeno
Po 14. členu Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) sodnik izvaja sodno oblast na na enem ali več področjih, na katero oziroma katera je pred začetkom koledarskega leta razporejen z letnim razporedom dela. Način dodeljevanja zadev sodnikom je določen v 15. členu ZS, v 17. členu pa isti zakon odkazuje na natančnejšo ureditev pravil za dodeljevanje zadev v Sodnem redu (v nadaljevanju SR).
Splošno pravilo za dodeljevanje zadev (zakoniti sodnik) je bilo v času odločanja na drugostopenjski seji določeno v 160. SR, v 169. členu pa izjema od pravila, da v nujnih zadevah, ko je sodnik, ki mu je zadeva dodeljena, nepredvideno odsoten, je pa že razpisan narok, glavna obravnava ali seja senata, lahko to opravilo prevzame prisotni sodnik. Med nujne zadeve v skladu s 1. točko prvega odstavka 83. člena ZS štejejo preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji. Glede na to določbo in tudi dinamiko procesnih dejanj v postopku preklica pogojne obsodbe, tega odločanja ni mogoče uvrstiti med nujne zadeve.
Iz IV/2 Razporeda sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2016 (v nadaljevanju Razpored) je razvidno, da so v senatu za javne seje (v navzočnosti strank) sodniki Lea Kadunc Ilić, mag. Alja Kratovac in Marjana Lap ter sodnik Marjan Pogačnik. V primeru odsotnosti sodnika Marjana Pogačnika v senatu namesto njega sodeluje vodja kazenskega oddelka okrožni sodnik Boris Gabrijel Hrovat.
Iz elektronskega I K vpisnika je razvidno, da je bila v skladu s točko III/11 Razporeda, po kateri se vse zadeve preklica pogojnih obsodb dodeljujejo le sodniku Marjanu Pogačniku, temu sodniku zadeva dodeljena v delo 21.4.2016. Iz zapisnika o seji senata v postopku preverjanja varstvenega nadzorstva v postopku za preklic pogojne obsodbe (list. št. 320 spisa) je razvidno, da je ime sodnika poročevalca Marjana Pogačnika prečrtano in z roko pripisano, da je v postopku odločanja na seji namesto njega kot sodnica poročevalka sodelovala sodnica Lea Habjanič. Ta sodnica je bila članica senata, ki je odločil o preklicu, zato ni dvoma o tem, da je izpodbijano sodbo sprejel senat okrožnega sodišča v sestavi, kot je zapisana v pisnem odpravku sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Med druge tehtne razloge v smislu 67. člena ZPP spada tudi izpolnjevanje zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča, ki nalaga sodiščem, da izključijo vsak resen dvom strank in javnosti v nepristranskost sodnikov določenega sodišča
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005924
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 45, 45/1, 45/2. ZD člen 210.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - darilna pogodba - predmet pogodbe - pravnomočen sklep o dedovanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - ugotovitev obstoja lastninske pravice - ugotovitveni tožbeni zahtevek
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje materialnopravno pravilno presodilo, da ni utemeljen tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je lastnik nepremičnin parc. št. 262/0 in 268/0, obe k .o. ..., do celote.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - nujna pot
Nujna pot se ne pridobi po samem zakonu (ex lege), temveč šele na predlog lastnika zemljišča s prisilno pravnomočno sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku, ki ima pravno naravo konstitutivne odločbe . Toženec bi se tako lahko skliceval, da je upravičen do uporabe sporne trase, če bi bila na njej na podlagi ustreznega predloga podanega v nepravdnem postopku že ustanovljena nujna pot na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
Način določitve preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca in z omejitvijo minimalne preživnine na podlagi tujega predpisa, s katerim je določen znesek zajamčene preživnine za otroka, ni v takem nasprotju z našo zakonsko ureditvijo (določbami ZZZDR) in ne kaže na take razlike, da bi ne bili izpolnjeni pogoji za priznanje ukrajinske sodbe. Tudi v Republiki Sloveniji je eno temeljnih pravnih načel varstvo otrok, zato zgolj drugačen način določanja preživnine (katere višina se nadalje ugotavlja v okviru izvršilnega postopka) ne posega niti v temeljne principe slovenskega pravnega reda niti načelno zakonsko ureditev v zvezi s tematiko določanja preživnin za otroke niti ne kaže na bistveno razliko med zakonodajama obeh držav.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 367a, 367/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina odškodnine - stanje nepremičnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba pri ocenjevanju višine odškodnine za izgubljeno korist na podlagi drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) izhajati iz stanja nepremičnine, kakršno je bilo ob uveljavitvi ZDen (7. 12. 1991) in do dneva pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, s katero je bila nepremičnina vrnjena upravičencu.