pisno opozorilo - zakonitost odpovedi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnica s sporno izjavo ni napadla sodelavke, da ji ta ocena ni bila izrečena (izrečena o njej je bila tretji osebi) in sodelavka zanjo tudi ni vedela, da izjava ni vplivala na sodelavkin ugled ali na njene socialne stike, niti na njun medsebojni odnos ali na doseganje delovnih rezultatov, zato kršitev ni podana.
Zgolj izjava, da sodelavke ne bo uvajala v delo, kar pa je kljub temu vseeno storila, ne predstavlja zavračanja usmeritev in navodil nadrejenega, torej kršitve delovne obveznosti, ki bi utemeljevala pisno opozorilo.
Pisno opozorilo pred odpovedjo mora biti utemeljeno. Če ni utemeljeno, pogoj za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni izpolnjen.
revizija, dovoljena na podlagi zakona - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Spor o pravici do znižanega plačila vrtca je spor o pravici do socialnega prejemka, za priznanje katere je odločilen premoženjski cenzus. V takšnem sporu je revizija dovoljena že po samem zakonu.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali za drug prejemek iz delovnega razmerja,
- ali se od prejemka zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožnik prejel za delo v Sloveniji po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ali od celotnega prejemka?
ZPSPP člen 10, 29. ZPP člen 367, 367/1, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - veljavnost pogodbe - pravica uporabe - zahtevek na sodno izpraznitev poslovnega prostora - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - revizija zoper razveljavitveni sklep - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so bile v tej zadevi pravilno uporabljene določbe 10. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih,
- ali mora najemodajalec za utemeljenost zahtevka na izpraznitev poslovnega prostora izkazati upravičenje do uporabe oziroma posesti poslovnega prostora.
ZPIZ-2 člen 85, 121, 124, 126. . . . ZDR-1 člen 65.
nadomestilo za invalidnost - preostala delovna zmožnost - delo s krajšim delovnim časom - odmera višine nadomestila
Tožnik nima priznane časovne omejitve in glede tega elementa konkurira pri iskanju zaposlitve vsem drugim iskalcem zaposlitve. Če se zaradi različnih razlogov zaposli za krajši delovni čas (situacije na trgu dela, starševskega varstva ali drugih osebnih razlogov), to ne pomeni, da ne dela skladno s priznano invalidnostjo, ki se nanaša le na fizične razbremenitve
Dejstvo, da invalid brez priznane časovne razbremenitve, dela krajši delovni čas od polnega, vpliva na odmero nadomestila, ne pa na samo pravico. Ker tožnik izpolnjuje zakonske pogoje za priznanje nadomestila za invalidnost, mu je bila pravica utemeljeno priznana. Izplačevanje nadomestila v teh primerih je urejeno v 124. členu v zvezi s 121. členom ZPIZ-2. Ta pa ne določa, da so podani razlogi za izgubo pravice, če se zavarovanec zaposli za krajši delovni čas od polnega.
revizija - zavrženje revizije - brezplačna pravna pomoč - nepredložitev pooblastila - novo pooblastilo odvetnika za vložitev revizije
S predložitvijo odločbe o brezplačni pravni pomoči je bilo zadoščeno formalni zahtevi iz 95. člena ZPP glede predložitve pooblastila za vložitev revizije. Pri tem je treba dodatno upoštevati, da je bila z odločbo o brezplačni pravni pomoči za izvedbo odobrene brezplačne pravne pomoči določena odvetnica, ki jo je predlagala in torej že v naprej izbrala prav tožnica. V takšnem primeru je formalna zahteva, da tožnica poleg odločbe o brezplačni pravni pomoči predloži še posebno pooblastilo za zastopanje, pretirana.
evidenca brezposelnih oseb - neizpolnjevanje obveznosti - aktivni iskalec zaposlitve - izbris iz evidence brezposelnih
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je tožnik vabilo za razgovor za 29. 10. 2013 prejel, da se razgovora pri svetovalki ni udeležil in da izostanka ni opravičil, ne pred določenim datumom in tudi ne po njem. Ker tožnik obveznosti aktivnega iskalca zaposlitve, med te sodi tudi udeležba na razgovorih na zavodu oziroma svetovalcu zavoda, ni izpolnil, ga je toženec utemeljeno črtal iz evidence brezposelnih oseb.
Revizija očita sodbama sodišč druge in prve stopnje nasprotje med ugotovitvijo, da je tožnik uporabljal svoj računalnik in svoj fotoaparat, da ni redno hodil na delo in da ni bil dolžan najavljati dopusta ter ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja. Zatrjevano nasprotje ne more predstavljati uveljavljane bistvene kršitve, pač pa kvečjemu zmotno uporabo materialnega prava.
Tako kot ni mogoče šteti, da ne velja pogodba o zaposlitvi, ki jo delodajalec sklene z delavcem, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih je delodajalec določil za opravljanje dela, tudi ni možno šteti, da ne obstoji delovno razmerje, čeprav so bili ugotovljeni vsi elementi delovnega razmerja, zgolj zato, ker delavec ne izpolnjuje s strani delodajalca predpisanih pogojev za opravljanje dela. V obeh primerih je delodajalec tisti, ki se odloči, da bo s takšnim delavcem kljub neizpolnjevanju pogojev sklenil pogodbo o zaposlitvi (v prvem primeru) oziroma drugo pogodbo civilnega prava, čeprav so podani elementi delovnega razmerja (v drugem primeru).
Sklepanje pogodb civilnega prava, kadar je očitno, da gre za elemente delovnega razmerja, je zloraba, ki jo zakon sankcionira z domnevo o obstoju delovnega razmerja.
starostna pokojnina - pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji
399. člen ZPIZ-2 se nanaša le na ozko skupino, ki se lahko upokoji, ne da bi izpolnjevala pogoje za starostno pokojnino, ki jih določa ZPIZ-2 v 27. in 29. členu, torej splošne določbe, ki veljajo za vse ostale zavarovance.
Zakonodajalec je v 39.a členu drugače določil pogoje za pravico do izplačila 20 % predčasne ali starostne pokojnine. Izplačilo je izrecno vezal na izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, teh pa tožnik ni izpolnjeval brez uporabe določb ZPol. Z novelo je tudi razširil krog upravičencev do navedene pravice. To možnost je določil tudi za uživalce pokojnin, pri čemer je izključil uživalce pokojnin po posebnih predpisih. S tem je izenačil aktivne zavarovance, ki izpolnjujejo pogoje po posebnih predpisih z uživalci pokojnin po posebnih predpisih. Za obe skupini velja, da ne moreta uveljaviti pravice do 20 % izplačila starostne ali predčasne pokojnine, ker so se oziroma se lahko upokojijo po ugodnejših pogojih.
vdovska pokojnina - invalidska pokojnina - ugotavljanje invalidnosti - izbira med dvema pokojninama - pravnomočnost odločbe
Tožena stranka je svojo odločitev o zavrženju zahteve oprla na ugotovitev, da niso izpolnjeni pogoji za odločanje po vsebini, ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. To stališče je napačno, saj o pravici tožeče stranke do invalidske pokojnine še ni bilo nikoli odločeno. Pravnomočna odločba o vdovski pokojnini ne more biti podlaga za zavrženje zahteve, ki se nanaša na drugo pravico iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZPP člen 140, 142, 144. . . ZDR člen 87, 116, 204.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zavrženje tožbe - poprava tožbe - vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Sodišči sta ugotovili, da je bil tožničin partner najmanj 10. 9. 2012 seznanjen, da bo vročevalec naslednji dan prinesel pošiljko za tožnico, vendar je takrat vročitev odklonil, obenem pa sodišče prve stopnje tudi ni sprejelo tožničinih navedb in izpovedi, da je bila takrat odsotna. Zato je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo 144. člen ZPP v povezavi s prvim odstavkom 140. člena ZPP, ki ureja postopanje vročevalca v primeru odklonitve sprejema pisanja naslovnika oziroma tistega, ki bi bil pisanje za naslovnika po tem zakonu dolžan sprejeti.
V primeru napačne določitve datuma prenehanja delovnega razmerja (in s tem odjave delavca iz zavarovanj) začne tridesetdnevni rok za vložitev tožbe teči z dnem, ko je delavec zvedel za to kršitev, ne glede na prepozno vloženo tožbo za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V takšnem primeru odpoved pogodbe o zaposlitvi seveda velja, vendar to ne preprečuje sodnega varstva tudi proti napačnemu datumu zaključka delovnega razmerja (in napačni odjavi iz zavarovanj) prav na podlagi te odpovedi.
ekonomski razlog - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnega delavca - primerljivi delavci - kolektivna pogodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je pri toženi stranki zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov prenehala potreba po delu dveh novinarjev v uredništvu priloge C. Zato je tožena stranka presežne delavce utemeljeno ugotavljala znotraj tega uredništva in ne na nivoju celotne družbe. Tudi sicer je nelogično, da bi zaradi tega, ker je prenehala potreba po delu dveh novinarjev, specializiranih za prilogo C., tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi dvema novinarjema iz drugega uredništva, v katerem ni prišlo do prenehanja potreb po opravljanju dela in bi v to uredništvo potem premestila dva novinarja iz uredništva priloge C.
družba z omejeno odgovornostjo - izpodbijanje sklepa skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - delitev bilančnega dobička
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali imajo družbeniki v d. o. o. pravico, da izpodbijajo sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička pod pogoji iz 399. člena ZGD-1, ter
- ali je treba pri presoji kriterija nujnosti po 399. členu ZGD-1 upoštevati zgolj okoliščine poslovnega leta, na katerega se nanaša sklep skupščine družbe z omejeno odgovornostjo o nedelitvi bilančnega dobička, ali je pri tem treba upoštevati daljše časovno obdobje.
DELOVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS00000541
ZJU člen 4, 5, 100, 100/1, 100/4. ZIN-UPB1 člen 4, 5, 15. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (2001) člen 15.
dopuščena revizija - inšpektor - prepoved opravljanja dejavnosti - primernost in sorazmernost ukrepa - opravljanje dejavnosti - javni uslužbenec - nepristranskost
Prepoved iz 15. člena ZIN je treba razlagati v skladu z njenim namenom, ki je v prvi vrsti zagotovitev nepristranskosti pri inšpekcijskem nadzoru.
V smislu četrtega odstavka 100. člena ZJU se za "dejavnost" šteje tudi delo v športnih društvih in organizacijah, zato razlaga, da se prepoved opravljanja dejavnosti iz 15. člena ZIN ne nanaša na delo (funkcijo) v takem društvu ali organizaciji, ni sprejemljiva.