ZGD-1 člen 517, 517/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZSreg člen 417.
regulacijska začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, katere okoliščine kažejo na to, da bo brez začasne odredbe prišlo do razpolaganja s poslovnim deležem v tretje toženi stranki. Zgolj dejstvo, da vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register ni konstitutiven, pač pa deklaratoren, na kar se sklicuje izpodbijani sklep, samo po sebi še ne izkazuje te nevarnosti. Prav tako morebitna izguba pravnega interesa za tožbo, sama po sebi ne izkazuje za verjetno nevarnost, da bo brez izdane začasne odredbe tožeči stranki nastala težko nadomestljiva škoda.
Ker je regulacijska začasna odredba dopustna le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena, bi sodišče prve stopnje moralo konkretneje pojasniti razloge, ki takšno začasno odredbo opravičujejo.
Ker tožeča stranka ni pojasnila v čem bi bilo s plačilom sodne takse njeno poslovanje ogroženo, tega pa ni mogoče zaključiti niti iz podatkov, ki jih je tožeča stranka navedla v obrazcu in podatkov, ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje na podlagi javno dostopnih podatkov na portalu AJPES, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena njena dejavnost, pravilna.
Zgolj predložitev računov in izpiska odprtih postavk ne zadošča za vsebinsko obravnavno vtoževanega zahtevka. Če tožba namreč ne vsebuje vseh podatkov, ki jih mora imeti skladno s 105. členom ZPP, do njenega vsebinskega obravnavanja ne more priti. Pomanjkljivosti oziroma odsotnosti trditvene podlage pa se s predložitvijo dokaznega gradiva ne more nadomestiti.
O reviziji revizijsko sodišče odloča brez obravnave (376. člen ZPP), gre za odločbo brez obravnavanja in mora zato stranka zahtevati povrnitev stroškov že v reviziji oziroma v odgovoru na revizijo.
O revizijskih stroških lahko v primeru, ko se postopek konča pred Vrhovnim sodiščem, odloča le revizijsko sodišče in ne prvostopenjsko sodišče.
odpust obveznosti – ustavitev postopka – narok za obravnavo ugovora – neudeležba na naroku
Vsebina, ki jo pritožnik navaja kot vsebino tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP, je sedaj vsebina petega odstavka 405. člena ZFPPIPP. 405. člen ZFPPIPP je bil namreč dopolnjen s spremembo ZFPPIPP-A, ko sta bila dodana novi tretji in četrti odstavek, dosedanji tretji odstavek tega člena pa je postal peti odstavek. Sodišče prve stopnje je torej določbo tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP uporabilo pravilno. Dolžnik je bil o posledici neudeležbe naroka tudi posebej poučen v vabilu na narok
osebni stečaj - odpust obveznosti – preizkusna doba
Sodišče prve stopnje je pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo, da je dolžnik star 46 let, zaposlen, živi sam, po lastnih zatrjevanjih plačuje preživnino za dva sinova v skupni višini 202,50 EUR, od katerih je eden že polnoleten, premoženja nima, kakšnih drugih posebnosti glede osebnega in zdravstvenega stanja pa v predlogu ne navaja. Ob okoliščinah, navedenih v predlogu za odpust obveznosti, je preizkusno obdobje štirih let primerno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0071583
OZ člen 924, 946, 952. ZOZP člen 22.
pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti – neplačani obroki premije – odjava vozila iz prometa – prenehanje zavarovalne pogodbe
Ni pravilno stališče pritožbe, da je zavarovalna pogodba prenehala z dnem odjave vozila. Ker to ni bilo sporočeno tožeči stranki, ni prišlo do prenehanja zavarovalne pogodbe.
aktivna legitimacija - odnos izvršilnega in stečajnega postopka - res iudicata
Zakon ne določa, da se postopek osebnega stečaja lahko začne le, če je predlagateljev ali upnikov več, niti kot predlagatelja ne izključuje upnika, katerega terjatev je zavarovana z zastavno pravico. Ob povzeti zakonski ureditvi ni podlage, da bi se takemu upniku omejilo izbiro o tem, katero pravno pot bo izbral za uveljavljanje svoje terjatve. Odločitve v izvršilnem postopku, v katerem je upnik izterjeval isto terjatev na podlagi iste listine (izvršilnega naslova v izvršilnem postopku), nimajo učinka res iudicata, kot odločanje v izvršilnem in stečajnem postopku ne pomeni odločanja o istem zahtevku in so pogoji za izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka in sklepa o izvršbi različni.
darilna pogodba - prekarij - uporabnina - smotrna sprememba tožbe - zavrnitev dokaznega predloga z novim izvedencem
Ker so toženci v postopku v zvezi z uporabo prostorov trdili le, da v stanovanju stanujejo brezplačno na podlagi ustnega dogovora s tožnikom in rabe stanovanja niso utemeljevali s trditvami o pridobljeni pravici, ki bi jim omogočala uporabo stanovanja (npr. obligacijska pravica bivanja, stvarna služnost), ne morejo izpodbiti zaključka prvostopenjskega sodišča, da je šlo za prekaristično razmerje oziroma za neodplačno prepustitev rabe stvari.
stroški upravljanja – stroški obratovanja – odpoved pogodbe o upravljanju – verzija - vpis v register upravnikov
Ker je pogodbeni temelj za opravljanje storitev upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe, v kateri je toženec etažni lastnik, z dnem odpovedi pogodbe o upravljanju odpadel, je pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje o neutemeljenosti tožničine terjatve po tej zatrjevani podlagi.
Datum vpisa v register upravnikov, ter datum izbrisa iz tega registra, na obstoj ali veljavnost pogodbenega razmerja nimata vpliva, saj je vpis oziroma izbris zgolj deklaratornega pomena.
ugovor zoper sklep o zavarovanju – domneva nevarnosti – zanikanje obligacijskega razmerja – prejem verodostojne listine
Dolžnikove navedbe, „da mu ni jasno, na kaj se verodostojna listina nanaša in da ne ve, za katere storitve je bila izdana“ zato sodijo v pojem zanikanja obligacijskega razmerja, saj je izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine zakonsko konceptuiran na domnevi, da dolžnik za verodostojno listino in njeno podlago ve, oziroma bi zanjo moral vedeti.
Ker je verodostojna listina v predlogu za izvršbo označena, dolžniku ob prejemu sklepa o izvršbi ni treba ugibati, na kaj se nanaša in še manj o tem, da ne ve, na kaj se nanaša, obveščati izvršilno sodišče. Če dolžnik listine resnično ni prejel, ima osem dni časa, da jo sam pridobi od upnika, vključno z vsemi potrebnimi informacijami o temelju in višini zahtevka.
umik tožbe - sodna taksa kot procesna predpostavka - nastanek taksne obveznosti - rok za plačilo takse
Ne glede na to, ali je tožnik tožbo umaknil pred vročitvijo te toženi stranki, je za tožbo dolžan plačati sodno takso, ki nastane ob vložitvi te, na kar nakazuje tudi določba 105.a člena ZPP, ki predvideva plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za obravnavanje tožbe, in sicer ob vložitvi tožbe, kar pomeni, da se tožba toženi stranki v odgovor pošlje šele takrat, ko tožeča stranka plača sodno takso oziroma se o njej odloči na drugačen način.
odpust obveznosti – ustavitev postopka – seznam premoženja – ugovorni razlog
Dolžnik mora ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka navesti svoje premoženjsko stanje. Ker tega ni storil, saj poslovnih deležev v gospodarskih družbah ni navedel, je odločitev sodišča prve stopnje, da postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog zavrne, pravilna.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine je bilo pravnomočno odločeno o obstoju upnikove terjatve. Iz njega je (v povezavi s predlogom za izvršbo) razvidno, kdo je upnik, dolžnica, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (21. člen ZIZ). Navedena sodna odločba tako izpolnjuje vse zahtevane lastnosti izvršilnega naslova po določbah ZIZ, zato je prvostopna odločitev o zavrnitvi dela predloga za izvršbo, ki se nanaša na plačilo glavnice in zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov, vsebovana v izpodbijani II. točki prvostopnega sklepa, materialnopravno napačna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078530
ZGD-1 člen 3, 3/6. ZGD člen 1, 1/7. OZ člen 239, 239/1. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – samostojni podjetnik – zahtevek za izpolnitev pogodbenih obveznosti
Tožnik je samostojni podjetnik, le-ta pa je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost in ne gospodarska družba (podjetje).
premoženje stečajnega dolžnika - izvršba na denarna sredstva na fiduciarnem računu stečajnega upravitelja
Fiduciarni denarni račun upravitelja se sicer glasi na ime slednjega, vendar v skladu z drugim odstavkom 388. člena ZFPPIPP ne gre za premoženje slednjega, temveč velja v razmerju do izvajalca plačilnega prometa in v razmerju do upraviteljevih upnikov denarna terjatev upravitelja do izvajalca plačilnega prometa, ki vodi fiduciarni račun upravitelja, na podlagi dobroimetja na tem računu, za skupno terjatev vseh upnikov stečajnega dolžnika do izvajalca plačilnega prometa. V razmerju do dolžnika pa gre tudi po mnenju sodišča druge stopnje vendarle še za premoženje stečajnega dolžnika, glede katerega pa je dolžnikova poslovna sposobnost omejena (245. člen ZFPPIPP), zato ga zastopa stečajni upravitelj (97. člen ZFPPIPP).
ZIZ člen 38, 38/5, 38/7, 38c, 38c/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3.
nadaljnji izvršilni stroški - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - dokončni obračun stroškov izvršitelja - odpis izvršilnih stroškov - za izvršbo potrebni stroški
Sodišče druge stopnje je v okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava preverilo, ali so bili vsi po upniku priglašeni nadaljnji izvršilni stroški iz naslova obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja, čeprav temelječi na dokončnem obračunu izvršitelja, tudi pravilno odmerjeni. Opisani uradni preizkus je pokazal, da je bilo plačilo za delo in povračilo stroškov izvršitelja odmerjeno pravilno in v skladu s Pravilnikom.
spor majhne vrednosti – dokazna ocena – bistvena kršitev določb postopka – nasprotje med vsebino listine in obrazložitvijo sodbe - protispisnost
Procesna kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je napaka tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku o izvedbi dokaza. Sodišče torej v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici.