ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 12, 21, 23, 31, 31/1. ZSV člen 27. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3.
oprostitev plačila sodnih taks - merila za presojo upravičenosti - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - nadomestilo stroškov za prehrano in prevoz - dobiček - občasni dohodek
Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je mogoče smiselno uporabiti merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSVarPre.
Dohodkovni kriterij za oprostitev plačila sodne takse po ZBPP znaša 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.
Pri določitvi ustrezne porazdelitve preživninskega bremena je upoštevno tudi dejstvo, da je sin dodeljen v varstvo in vzgojo materi. Ta nematerialni prispevek je namreč treba upoštevati pri iskanju preživninskega ravnovesja med potrebami otrok in zmožnostmi obeh staršev.
podjemna pogodba - trditvena podlaga – dokazno breme – izvedba naroka – načelo enake vrednosti dajatev – ugovor manj del
Toženki kršitve načela enakovrednosti dajatev ni uspelo dokazati. Trditev tožnice o opravljenem delu namreč ni prerekala, sklicevala pa se je na manjše število opravljenih ur dela od zatrjevanih, zato je bilo na njej trditveno in dokazno breme o manjši količini opravljenega dela.
ZPP člen 103, 146, 146/2, 230, 230/1, 230/3, 318, 353, 353/3. URS člen 11, 62.
zamudna sodba – vročanje sodnih pisanj v tujini – prevajanje sodnih pisanj - vročilnica – javna listina – pooblaščenec za sprejemanje pisanj – jezik v postopku - sodba na podlagi pripoznave – zmota - opravičljiva zmota
Sodna pisanja so bila v tujini prvotoženi stranki vročena neposredno, zato začasnega zastopnika za sprejem pošiljk ni bilo treba postaviti.
Vabila, odločbe in druga sodna pisanja se strankam pošiljajo v slovenskem jeziku in sodišče ni dolžno zagotavljati prevoda. Zahteva, da se pred sodiščem vsakomur omogoči spremljanje postopka v jeziku, ki ga razume, se nanaša le na ustni postopek, ne pa na pisno komunikacijo; za prevod mora stranka poskrbeti sama.
listina, ki izpolnjuje pogoje za vpis - nakup nepremičnine na javni dražbi
Dejstvo, da je udeleženka pridobila nepremičnino z nakupom na javni dražbi v sodnem postopku (izvirno) za zemljiškoknjižni postopek ni pomembno, saj je podlaga vpisu lahko le listina, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, med drugim tudi to, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen in da sodna odločba učinkuje proti osebi, ki je vpisana v zemljiški knjigi.
tožba na izpraznitev stanovanja – bivanje brez pravnega naslova - uporabnina - zamudna sodba
Ker je pogodba, na podlagi katere so toženci imeli pravico bivanja v stanovanju, potekla in ni bila podaljšana, je zahtevek na izpraznitev in izročitev utemeljen.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – rok za izselitev – predlog stranke
Izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni pogojena s predlaganjem izdaje sklepa s strani strank, temveč ga sodišče izda uradoma po izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka 192. člena ZIZ. Tudi odločitev, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz hiše oziroma stanovanja, ni vezana na predlog strank oziroma udeležencev, temveč sodišče o tem odloči uradoma.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog toženca za izdajo začasne odredbe, s katero je zahteval, da tožeča stranka z otrokoma ne sme prečkati državne meje ter da mora pri naslovnem sodišču deponirati potna lista za mladoletna otroka. Toženec z ničemer ni izkazal nevarnosti, da bi tožeča stranka deklici za stalno odpeljala iz Republike Slovenije. Zmotno je tudi stališče, da deklicama z izdajo takšne začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazale za neutemeljeno ne bi utrpele nikakršne škode oziroma bi bila le-ta v primerjavi s škodo, katero bi utrpel tožnik, v kolikor bi ju tožnica dejansko odpeljala iz Republike Slovenije, neznatna. S prepovedjo prečkati državno mejo, bi bili deklicama najmanj preprečeni stike s sorodniki po materini strani, za katere toženec sam zatrjuje, da prebivajo izven Republike Slovenije.
pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – stranke v zapuščinskem postopku – upnik kot stranka v zapuščinskem postopku – pritožba upnika zoper sklep o dedovanju
Pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju imajo le stranke zapuščinskega postopka, kar pa pritožnica ni. Stranke v zapuščinskem postopku so predvsem dediči in volilojemniki, pa tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. To so npr. potomci, ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja.
Upniki so v zapuščinskem postopku stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Ker pritožnica (ki je sicer upnica) tega ni zahtevala, ni stranka postopka, zaradi česar nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
vpis lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe - vpis proti osebi, proti kateri odločba ne učinkuje
Po določbi 150. člena ZZK-1 je vpis lahko dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, če odločba državnega organa, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi. Ker v obravnavanem primeru delna odločba o denacionalizaciji proti nasprotni udeleženki ne učinkuje, saj ni bila stranka denacionalizacijskega postopka, sodišče prve stopnje vpisa ne bi smelo dovoliti.
odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – plačilo kreditne obveznosti – zamuda drugega zakonca – zakonske zamudne obresti – stroški izterjave dolga
Ob prenehanju ekonomske in življenjske skupnosti, je bil le tožnik kot pogodbena stranka tisti, ki je bil seznanjen oziroma, ki ga je sopogodbenik seznanil z višino obveznosti in je banka, kot tudi kasneje zavarovalnica le tožnika pozivala na plačilo zapadlih obveznosti in bi tožnik zato moral toženko obvestiti oziroma jo pozvati na plačilo njenega dela dolga. Šele s tem, ko bi tožnik seznanil toženko z višino pasive skupnega premoženja, bi toženka lahko prišla v zamudo in bi jo bremenile tudi obresti ter pravdni in izvršilni stroški izterjave.
začasna odredba – sprememba sklepa o začasni odredbi – predlog tožene stranke za prenehanje začasne odredbe – sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe
Ker tožena stranka želi doseči prenehanje stare začasne odredbe v delu, ko se ta nanaša na prepoved spravila lesa, bi moralo sodišče prve stopnje njen predlog vsebinsko obravnavati ter jo v okviru materialno procesnega vodstva pozvati k ustrezni dopolnitvi podanega predloga. Zavrnitev predloga iz razloga nepristojnosti oziroma nedovoljenosti ni pravilna.
Zaradi manjkajočih zatrjevanih dejstev o obstoju škode, ki presega že plačano in pravnomočno prisojeno, sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvajalo dokazov.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini - lastninjenje po Zakonu o športu - predložitev ustrezne listine
Ker je na sporni nepremičnini še vedno vpisana družbena lastnina in je na njej športni objekt, je potrebno najprej izvesti lastninjenje nepremičnine, pri čemer podlaga lastninjenju ni ZLNDL, temveč ZSpo. To pa pomeni, da ne zadošča sklicevanje na zakon, temveč je potrebno predlogu za vpis priložiti ustrezno listino iz 64. člena ZSpo.
STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071625
ZOR člen 50. ZTLR člen 52. SPZ člen 215.
pogodbena ustanovitev služnosti – tripartitno pogodbeno razmerje – vsebina posla – obseg služnosti
Ker ZTLR, drugače kot sedaj SPZ, določb o tem, kaj mora vsebovati pravni posel o ustanovitvi služnosti, ni imel, je treba pravni posel presojati v luči določb ZOR, predvsem določbe o določljivosti predmeta pogodbe. Na podlagi podatkov v obeh pogodbah ter stanja v naravi, je sodišče obseg služnostne poti lahko opredelilo z metodo racionalne argumentacije.
ZIZ člen 17, 215, 215/1, 215/2, 215/3, 215/4. OZ člen 168.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev določenih stvari - izvršilni naslov - fakultativna obveznost - ocenitev vrednosti stvari - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev
Zakonska ureditev izvršbe na izročitev določenih stvari ne predvideva nadaljevanja izvršbe s pretvorbo nedenarne terjatve v denarno z naložitvijo plačila vrednosti premičnin, temveč sodišču nalaga, da na predlog upnika izda sklep o ugotovitvi vrednosti premičnin, slednji pa predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik nato predlaga izvršbo za izterjavo denarne terjatve. Šele s tem predlogom lahko pride do prehoda v izvršbo za izterjavo denarne terjatve, kjer pa mora upnik za to predlagati ustrezna sredstva izvršbe, kot so opredeljena v drugem razdelku ZIZ.
Vrednost stvari se ne ugotavlja po stanju in cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja, saj bi ob upoštevanju zmanjševanja vrednosti določenih (nenadomestnih) stvari, ki upniku pripadajo po izvršilnem naslovu, taka ureditev dolžniku omogočala, da z zavlačevanjem postopka doseže zmanjšanje svoje obveznosti na škodo upnika. Izvršilno sodišče mora pri ugotavljanju vrednosti premičnin upoštevati položaj obeh strank in njuno aktivnost, ter pri oceni izhajati tudi iz načel povrnitve premoženjske škode.
priposestvovanje – dobra vera tretjega – raziskovalna dolžnost – teorija realizacije – oznaka nepremičnine v izreku
Toženec ob nakupu sporne nepremičnine ni bil dobroveren, saj kljub temu, da je iz iste vasi, ni opravil raziskovalne dolžnosti ter se prepričal v čigavi posesti je navedena nepremičnina.
Izrek izpodbijane sodbe ni nejasen in nerazumljiv, ker je v njem označena nepremičnina s tako imenovano staro parc. št., brez navedbe ID. Zemljišče opredeljuje parcelna številka in katarska občina, ker je iz izreka izpodbijane odločbe jasno razvidno. Navedba zemljiškoknjižnega vložka ter ID pa za opredelitev nepremičnin ni bistvena.