Če je storilec, ki je vložil zahtevo za sodno varstvo, zaposlen na sodišču, pristojnem za odločanje o zahtevi, je to tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Posebno pravilo o roku za uveljavljanje zahtevkov na podlagi odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnega pravila o zastaranju poslovnih odškodninskih terjatev.
Sprememba tožbe ima vse materialno in formalnopravne učinke vložitve tožbe, zato je potrebno zastaralni rok šteti od spremembe tožbe dalje.
Tožnik bi lahko sodno uveljavljal povrnitev stroškov za odpravo napak že v času vložitve tožbe, čeprav odprave napak takrat še ni opravil, saj mu je bilo že takrat znano, da se toženec na jamčevalni zahtevek za odpravo napak ni odzval.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 12, 21, 23, 31, 31/1. ZSV člen 27. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3.
oprostitev plačila sodnih taks - merila za presojo upravičenosti - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - nadomestilo stroškov za prehrano in prevoz - dobiček - občasni dohodek
Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je mogoče smiselno uporabiti merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSVarPre.
Dohodkovni kriterij za oprostitev plačila sodne takse po ZBPP znaša 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.
gradbena pogodba s posebnim določilom - klavzula ključ v roke - dodatna dela – obligacija rezultata
Sodišče prve stopnje je dalo prevelik pomen v ponudbenem predračunu navedenim delom in ceni, pri tem pa je očitno spregledalo, da pri pogodbi s klavzulo “ključ v roke” služi predračun in v njem zajeta dela le kot pripomoček za oblikovanje cene, ne pomeni pa, da tožeča stranka del, ki jih ni vključila v predračun, ni dolžna opraviti, če so ta nujna za končni s pogodbo dogovorjeni rezultat. Ni namreč spregledati, da je gradbena pogodba obligacija rezultata. Takšna dela, ki jih je izvajalec predvidel pri oblikovanju cene in jih zaradi spremembe naročnikovih navodil ni treba opraviti, pa nimajo narave manjkajočih del, kot so ta opredeljena v določbi 659. člena OZ pri ceni določeni s klavzulo “ključ v roke” in ki predstavljajo riziko tožene stranke. Izvajalec zato v primeru cene s klavzulo “ključ v roke” nima pravice do plačila za ta dela (ki jih ni izvedel), ima pa pravico do plačila za dela, ki jih je moral opraviti namesto pogodbenih del zaradi spremembe naročnikovih navodil.
ZFPPIPP člen 67, 67/1. ZPP člen 156, 157, 316, 316/1.
učinek priznanja terjatve v postopku prisilne poravnave na pravdni postopek - primerjava s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdnem postopku - stroški postopka
Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP). Primerjava pokaže, da ima ravnanje dolžnika oziroma upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (prvi odstavek 67. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP) enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
Iz primerjave podpisov že na prvi pogled izhaja, da sporne vročilnice ni podpisala tožena stranka. Vendar pa je na vročilnici za podpisom prejemnika, pripis „(žena)“. Iz navedenega izhaja, da je bilo pisanje vročeno pritožnikovi ženi kot njegovemu družinskemu članu, kar je z navedbo datuma vročitve in s svojim podpisom potrdil vročevalec.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – zastaranje judikatne terjatve – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga
OZ v 364. členu ureja pretrganje zastaranja, ko dolžnik dolg pripozna. Pojem pripoznave dolga v sebi vključuje nesigurnost dolžnika ali upnika o obstoju terjatve. Ker v predmetni izvršilni zadevi pojmovno dvoma o obstoju obveznosti ne more biti, saj upnik za svojo terjatev že ima izvršilni naslov, in torej ni pravne negotovosti, ali terjatev obstaja ali ne, je pojmovno izključena uporaba instituta iz drugega odstavka 364. člena OZ. Zato v tej zadevi niso bistvena zatrjevanja o obsegu delnega plačila – ali naj bi plačilo pomenilo izpolnitev le v delu obresti ali pa tudi glavnico oziroma v kakšnem obsegu gre za pripoznavo obveznosti.
Vlagatelj v tujo nepremičnino ima obligacijskopravni verzijski zahtevek po splošnih pravilih o neupravičeni obogatitvi. Pogoj za uspešno uveljavljanje povračilnega zahtevka je namreč poleg odsotnosti pravne podlage za prehod premoženja in tožnikovega prikrajšanja tudi toženkina obogatitev. Ker po zakonskem določilu 190. člena OZ velja načelo obogatitve in ne vrnitveno načelo, tožnik od toženke ne more zahtevati plačila protivrednosti sredstev, ki jih je vložil v gradnjo. Toženkina korist tudi ni nujno enaka vrednosti zgrajenih objektov.
Zgolj tožnikovo sklicevanje na tržno vrednost zgrajenih objektov ne zadošča; brez ustreznih dejanskih trditev, ki sodijo v tožnikovo trditveno breme, te vrednosti ni mogoče enačiti s koristjo, ki jo je zaradi tožnikovih vlaganj dosegla toženka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079068
ZASP člen 147, 151, 151/3, 166, 166/1, 182.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – avtorski honorar – dela tujih avtorjev – odpoved avtorskim pravicam – avtorsko nevarovana dela - dokazno breme – uporaba tujega prava
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – poškodbe zobovja
Tožnici premoženjska škoda še ni nastala, ker se njeno premoženje še ni zmanjšano zaradi plačila stroškov sanacije zobovja, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz navedenega naslova.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078546
ZPP člen 7, 212, 285, 458, 458/1, 458/2. SPZ člen 67, 67/2, 118.
pogodba o upravljanju – upravnik – veljavna sklenitev pogodbe – večinsko soglasje etažnih lastnikov – plačilo storitev – plačilo sorazmernega lastniškega deleže za novo dvigalo – neupravičena pridobitev – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zmotno povzemanje trditvene podlage
Zmotno povzemanje trditvene podlage strank bi lahko predstavljajo kvečjemu relativno bistveno kršitev v primeru prekoračitve trditvene podlage strank (takšne kršitve v sporu majhne vrednosti ne bi bilo mogoče uveljavljati) ali zmotno uporabo materialnega prava (če bi spregled določenih trditev rezultiral v neuporabi določila materialnega prava, ki bi ga bilo sicer treba uporabiti, oziroma v uporabi zmotnega določila) ali kršitev pravice do izjave, če se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do bistvenega dela dejanskih navedb stranke. V konkretnem primeru pa tudi takšne kršitve niso podane.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074061
SZ-1 člen 111, 111/3. ZSR(82) člen 40, 97. SZ člen 39, 39/5, 41, 147, 147/1, 147/2. ZOR člen 26, 28, 28/1, 210.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izselitev – stanovanjska pravica – pravica začasne uporabe stanovanja – sklenitev najemne pogodbe – izjava volje – konkludentno ravnanje – soglasje volj – bistvene sestavine pogodbe – obličnost – pomanjkanje pisne oblike – nesklenitev najemne pogodbe – razlogi za nesklenitev
Toženkino večletno bivanje v spornem stanovanju, za katerega je tožnica sproti pobirala najemnino, še ne omogoča zaključka, da je bila med njima sklenjena najemna pogodba, če ni bil zatrjevan vsaj ustni dogovor.
Toženka se v predpisanem roku ni obrnila na tožnico s prošnjo za sklenitev pisne najemne pogodbe, takšne pravice pa tudi ni uveljavljala po sodni poti, zato se ne more sklicevati na to, da najemna pogodba ni bila sklenjena iz razlogov na strani tožnika.
OZ člen 39, 39/1, 39/4. ZUreP-1 člen 110, 110/8. SPZ člen 65, 65/1.
neobstoj pogodbene podlage – solastnik kot upravičenec do odškodnine za služnost v javnem interesu – pogodba o razdelitvi solastne nepremičnine v naravi
Ker je toženka solastnica nepremičnine, v breme katere je bila ustanovljena služnost v javnem interesu, in ker tožnica ni dokazala obstoja drugačnega dogovora med solastniki glede izplačila odškodnine za škodo zaradi služnosti, ni utemeljena tožbena teza, da pogodba o ustanovitvi javne služnosti nima podlage in da je bila zato toženka z izplačilom odškodnine neupravičeno obogatena.
Glede na to, da solastniki izvršujejo solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari , so – v odsotnosti drugačnega dogovora med solastniki – do odškodnine zaradi ustanovitve javne služnosti upravičeni vsi solastniki stvari, le da v razmerju s svojim solastninskim deležem.
STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071643
OZ člen 190, 197,199. SPZ člen 115.
pogodba o upravljanju - soseska kot funkcionalna celota - upravnik - verzija - ključ delitve stroškov - nekonkretizirana višina stroškov
Iz pogodbe, ki sta jo sklenila tožeča stranka in I., d.d., izhaja, da gre za pogodbo o opravljanju storitev upravljanja za celotno sosesko B.. Sklenitve takšne pogodbe SZ res ni izrecno predvidel ali prepovedal. Vendar pa to ne spremeni dejstva, da takšna pogodba ne more zavezovati etažnih lastnikov v posameznem objektu, če je ni podpisalo toliko etažnih lastnikov tega objekta, da skupna vrednost njihovih solastniških deležev presega polovico njihove vrednosti.
zavrnitev dokaza – pravica do izjave – opredelitev do navedb stranke – upravljanje vozila pod vplivom alkohola v času prometne nesreče – vzpostavitev domneve o alkoholiziranosti – izvedenec sodne medicine
Dejstvo, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da je bil alkotest pozitiven, kar je okoliščina, ki bi vzpostavila domnevo o alkoholiziranosti tožnika po 1. odstavku 3. člena točka 4b splošnih pogojev, ne pomeni, da tožena stranka nima pravice (na drug način) dokazati, da je tožnik vozilo v času nesreče upravljal pod vplivom alkohola. Z dokaznim predlogom za postavitev izvedenca sodne medicine, ki je bil tudi ustrezno substanciran, je tožena stranka namreč želela prav to. Ker je sodišče prve stopnje ta dokaz zavrnilo, je toženi stranki odvzelo možnost, da svoje trditve dokaže, kar pa je nedopustno.
pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – stranke v zapuščinskem postopku – upnik kot stranka v zapuščinskem postopku – pritožba upnika zoper sklep o dedovanju
Pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju imajo le stranke zapuščinskega postopka, kar pa pritožnica ni. Stranke v zapuščinskem postopku so predvsem dediči in volilojemniki, pa tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. To so npr. potomci, ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja.
Upniki so v zapuščinskem postopku stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Ker pritožnica (ki je sicer upnica) tega ni zahtevala, ni stranka postopka, zaradi česar nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
vpis lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe - vpis proti osebi, proti kateri odločba ne učinkuje
Po določbi 150. člena ZZK-1 je vpis lahko dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, če odločba državnega organa, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi. Ker v obravnavanem primeru delna odločba o denacionalizaciji proti nasprotni udeleženki ne učinkuje, saj ni bila stranka denacionalizacijskega postopka, sodišče prve stopnje vpisa ne bi smelo dovoliti.
izvršba na denarno terjatev - izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - sklep o rubežu - izjava dolžnikovega dolžnika - rubež terjatve - prenos terjatve - zakonske zamudne obresti - opustitev rubeža
Sklep o rubežu dolžnikovemu dolžniku ne nalaga, da obveznost, ki jo ima do dolžnika, izpolni direktno upniku, temveč dolžnikovemu dolžniku le prepoveduje, da bi terjatev poravnal dolžniku.
Sodišče v izvršilnem postopku naloži organizaciji za plačilni promet le plačilo vseh neupravičeno neodtegnjenih, neprenešenih in neizplačanih zneskov po sklepu o izvršbi, ne pa tudi plačilo škode, ki je upniku nastala zaradi nezakonitega ravnanja organizacije za plačilni promet pri izvrševanju sklepa o izvršbi.
ZMed določa, da je pasivno legitimiran za tožbo za objavo popravka objavljenega besedila odgovorni urednik, ki je vpisan v razvid medijev (v razvid medijev je vpisano ime in priimek odgovornega urednika in sedež uredništva oz. odgovornega urednika, ne pa njegovo stalno prebivališče), zato je treba tožbo vročati na naslov sedeža odgovornega urednika.
motenje posesti – sprememba trase poti – onemogočanje uporabe stare poti – uporaba nove poti – poseg v stanje posesti – ekonomski interes
Posestno varstvo ni utemeljeno oz. ga ni moč zahtevati, če stranka nima ustreznega ekonomskega interesa za tako varstvo. Tega pa nima, če je poseg v njeno posest nebistven oziroma zanjo nima praktičnega pomena. V obravnavanem primeru lahko tožniki sedaj uporabljajo novo pot (tega jim namreč toženec ne preprečuje), zaradi česar se njihov položaj (v primerjavi s predhodno uporabo stare trase poti) praktično ni spremenil.