STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074061
SZ-1 člen 111, 111/3. ZSR(82) člen 40, 97. SZ člen 39, 39/5, 41, 147, 147/1, 147/2. ZOR člen 26, 28, 28/1, 210.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izselitev – stanovanjska pravica – pravica začasne uporabe stanovanja – sklenitev najemne pogodbe – izjava volje – konkludentno ravnanje – soglasje volj – bistvene sestavine pogodbe – obličnost – pomanjkanje pisne oblike – nesklenitev najemne pogodbe – razlogi za nesklenitev
Toženkino večletno bivanje v spornem stanovanju, za katerega je tožnica sproti pobirala najemnino, še ne omogoča zaključka, da je bila med njima sklenjena najemna pogodba, če ni bil zatrjevan vsaj ustni dogovor.
Toženka se v predpisanem roku ni obrnila na tožnico s prošnjo za sklenitev pisne najemne pogodbe, takšne pravice pa tudi ni uveljavljala po sodni poti, zato se ne more sklicevati na to, da najemna pogodba ni bila sklenjena iz razlogov na strani tožnika.
zahtevek za vrnitev v naravi – objekt grajen po podržavljenju – identifikacija objekta
Ugotovitev sodišča, da predmet zahtevka za vrnitev v naravi, poleg že s pravnomočnim sklepom ugotovljenih objektov, ne more biti tudi v izvedenskem mnenju opisan objekt: pritlična poslovna stavba z oznako H, je pravilna. Tudi objekt z oznako H, ki ga edinega izvedenec opisuje kot pritlična poslovna stavba in ga ni mogoče zamenjati z drugimi pritličnimi poslovnimi stavbami z drugačnimi dostavki in oznakami, je zgradila po podržavljenju nasprotna stranka oziroma njen pravni prednik.
Če prodajalec zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja ni vpisan v zemljiški knjigi, to še ni razlog za ničnost prodajne pogodbe.
Pri poslu s slamnatim kupcem gre lahko za navidezno pogodbo, ki nima pravnega učinka oziroma za veljavno vzporedno pogodbo, če prodajalec ve za dogovor med resničnim in navideznim kupcem in je njegova volja, da kot sopogodbenik nastopa resnični kupec.
Tožnica kljub delni odpovedi tožbenemu zahtevku ni popolnoma propadla v pravdi, saj je toženec delno pripoznal tožbeni zahtevek.
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku zavzeti jasno stališče o tem, ali je toženec dal povod za tožbo, to stališče pa tudi utemeljiti z dokazi.
nedovoljena pritožba – pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje – nedovoljen razlog za obnovo postopka v sporu majhne vrednosti
Tožena stranka v predlogu za obnovo postopka navaja razloge, ki jih je neuspešno uveljavljala že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, zato ne gre za dejstva, zaradi katerih bi bila obnova postopka dopustna po 10. točki 394. člena ZPP. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za spor majhne vrednosti, pa obnova postopka iz navedenega razloga skladno z devetim odstavkom 458. člena ZPP niti ni dovoljena.
STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071643
OZ člen 190, 197,199. SPZ člen 115.
pogodba o upravljanju - soseska kot funkcionalna celota - upravnik - verzija - ključ delitve stroškov - nekonkretizirana višina stroškov
Iz pogodbe, ki sta jo sklenila tožeča stranka in I., d.d., izhaja, da gre za pogodbo o opravljanju storitev upravljanja za celotno sosesko B.. Sklenitve takšne pogodbe SZ res ni izrecno predvidel ali prepovedal. Vendar pa to ne spremeni dejstva, da takšna pogodba ne more zavezovati etažnih lastnikov v posameznem objektu, če je ni podpisalo toliko etažnih lastnikov tega objekta, da skupna vrednost njihovih solastniških deležev presega polovico njihove vrednosti.
ureditev medsebojnih razmerij med solastniki – določnost izreka sklepa – čiščenje prostorov – vzdrževalna dela – porazdelitev stroškov
Z odločitvijo o skupni oziroma izključni uporabi prostorov je treba omogočiti udeležencem dostop do prostorov, potrebnih za zagotavljanje temeljnih bivanjskih potreb.
OZ člen 39, 39/1, 39/4. ZUreP-1 člen 110, 110/8. SPZ člen 65, 65/1.
neobstoj pogodbene podlage – solastnik kot upravičenec do odškodnine za služnost v javnem interesu – pogodba o razdelitvi solastne nepremičnine v naravi
Ker je toženka solastnica nepremičnine, v breme katere je bila ustanovljena služnost v javnem interesu, in ker tožnica ni dokazala obstoja drugačnega dogovora med solastniki glede izplačila odškodnine za škodo zaradi služnosti, ni utemeljena tožbena teza, da pogodba o ustanovitvi javne služnosti nima podlage in da je bila zato toženka z izplačilom odškodnine neupravičeno obogatena.
Glede na to, da solastniki izvršujejo solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari , so – v odsotnosti drugačnega dogovora med solastniki – do odškodnine zaradi ustanovitve javne služnosti upravičeni vsi solastniki stvari, le da v razmerju s svojim solastninskim deležem.
uporaba tuje nepremičnine – neupravičena obogatitev – nedobroverni posestnik
Za presojo spora zaradi plačila uporabnine je treba prvenstveno uporabiti določbo 96. člena SPZ, po kateri mora nedobroverni posestnik lastniku vrniti vse plodove svari oziroma njihovo vrednost, pa tudi vrednost tistih plodov, ki jih ni obral. Tako ni bistveno, ali je toženka po izteku najemne pogodbe še vedno prebivala v tožničinem stanovanju, temveč, ali ji je predala posest nad stanovanjem.
Posebno pravilo o roku za uveljavljanje zahtevkov na podlagi odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnega pravila o zastaranju poslovnih odškodninskih terjatev.
Sprememba tožbe ima vse materialno in formalnopravne učinke vložitve tožbe, zato je potrebno zastaralni rok šteti od spremembe tožbe dalje.
Tožnik bi lahko sodno uveljavljal povrnitev stroškov za odpravo napak že v času vložitve tožbe, čeprav odprave napak takrat še ni opravil, saj mu je bilo že takrat znano, da se toženec na jamčevalni zahtevek za odpravo napak ni odzval.
ZFPPIPP člen 67, 67/1. ZPP člen 156, 157, 316, 316/1.
učinek priznanja terjatve v postopku prisilne poravnave na pravdni postopek - primerjava s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdnem postopku - stroški postopka
Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP). Primerjava pokaže, da ima ravnanje dolžnika oziroma upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (prvi odstavek 67. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP) enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
ZZK-1 (Ur. list RS št. 28/2009) člen 133, 145, 150, 164, 164/3.
zaznamba skupne hipoteke - lastnik nepremičnine ni zastavni dolžnik - vlaganje predlogov in pristojnost sodišč pred sprejemom ZZK-1C - začetek zemljiškoknjižnega postopka
V obravnavani zadevi je predlagatelj dne 22.1.2010 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za vpis skupne hipoteke na več nepremičninah, za katere so bila po določbah v času vložitve predloga veljavnega ZZK-1 (pred sprejemom ZZK-1C) pristojna različna sodišča. Ker se zemljiškoknjižni postopek ne more začeti, preden sodišče prejme predlog ali obvestilo, si predlagatelj z vložitvijo predloga pri v delu krajevno pristojnem sodišču, za ta del predloga ni avtomatično zagotovil vrstnega reda tudi v pristojni zemljiški knjigi.
predlog za preložitev naroka – obvestilo o preklicu naroka – odsotnost na naroku zaradi bolezni
Ker tožnik ni prejel nobenega obvestila prvega sodišča o preklicu naroka, je to pomenilo, da sodišče prve stopnje ni ugodilo njegovemu predlogu za preložitev naroka.
Tožnik predlogu za preložitev naroka ni predložil zdravniškega opravičila izdanega na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo, hkrati pa tudi vsebinsko ni pojasnil okoliščin, na podlagi katerih bi prvo sodišče lahko ugotovilo, ali je bila tožnikova bolezen nenadna in nepredvidljiva, ki mu je onemogočala prihod na sodišče in sodelovanje na naroku.
poškodba pri športu – prestajanje zaporne kazni - protipravnost
Tožnik se je med prestajanjem zaporne kazni v zavodu prostovoljno odločil za igranje nogometa, pri čemer njegova neudeležba ne bi imela nobenih negativnih posledic oziroma vpliva na dolžino zaporne kazni; ker tudi ni zatrjeval morebitnih kršitev pravil med samim igranjem ni protipravnosti ravnanja zavoda in s tem odškodninske odgovornosti.
vpis lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe - vpis proti osebi, proti kateri odločba ne učinkuje
Po določbi 150. člena ZZK-1 je vpis lahko dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, če odločba državnega organa, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi. Ker v obravnavanem primeru delna odločba o denacionalizaciji proti nasprotni udeleženki ne učinkuje, saj ni bila stranka denacionalizacijskega postopka, sodišče prve stopnje vpisa ne bi smelo dovoliti.
podjemna pogodba - trditvena podlaga – dokazno breme – izvedba naroka – načelo enake vrednosti dajatev – ugovor manj del
Toženki kršitve načela enakovrednosti dajatev ni uspelo dokazati. Trditev tožnice o opravljenem delu namreč ni prerekala, sklicevala pa se je na manjše število opravljenih ur dela od zatrjevanih, zato je bilo na njej trditveno in dokazno breme o manjši količini opravljenega dela.
gradbena pogodba s posebnim določilom - klavzula ključ v roke - dodatna dela – obligacija rezultata
Sodišče prve stopnje je dalo prevelik pomen v ponudbenem predračunu navedenim delom in ceni, pri tem pa je očitno spregledalo, da pri pogodbi s klavzulo “ključ v roke” služi predračun in v njem zajeta dela le kot pripomoček za oblikovanje cene, ne pomeni pa, da tožeča stranka del, ki jih ni vključila v predračun, ni dolžna opraviti, če so ta nujna za končni s pogodbo dogovorjeni rezultat. Ni namreč spregledati, da je gradbena pogodba obligacija rezultata. Takšna dela, ki jih je izvajalec predvidel pri oblikovanju cene in jih zaradi spremembe naročnikovih navodil ni treba opraviti, pa nimajo narave manjkajočih del, kot so ta opredeljena v določbi 659. člena OZ pri ceni določeni s klavzulo “ključ v roke” in ki predstavljajo riziko tožene stranke. Izvajalec zato v primeru cene s klavzulo “ključ v roke” nima pravice do plačila za ta dela (ki jih ni izvedel), ima pa pravico do plačila za dela, ki jih je moral opraviti namesto pogodbenih del zaradi spremembe naročnikovih navodil.
ZIZ člen 17, 215, 215/1, 215/2, 215/3, 215/4. OZ člen 168.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev določenih stvari - izvršilni naslov - fakultativna obveznost - ocenitev vrednosti stvari - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev
Zakonska ureditev izvršbe na izročitev določenih stvari ne predvideva nadaljevanja izvršbe s pretvorbo nedenarne terjatve v denarno z naložitvijo plačila vrednosti premičnin, temveč sodišču nalaga, da na predlog upnika izda sklep o ugotovitvi vrednosti premičnin, slednji pa predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik nato predlaga izvršbo za izterjavo denarne terjatve. Šele s tem predlogom lahko pride do prehoda v izvršbo za izterjavo denarne terjatve, kjer pa mora upnik za to predlagati ustrezna sredstva izvršbe, kot so opredeljena v drugem razdelku ZIZ.
Vrednost stvari se ne ugotavlja po stanju in cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja, saj bi ob upoštevanju zmanjševanja vrednosti določenih (nenadomestnih) stvari, ki upniku pripadajo po izvršilnem naslovu, taka ureditev dolžniku omogočala, da z zavlačevanjem postopka doseže zmanjšanje svoje obveznosti na škodo upnika. Izvršilno sodišče mora pri ugotavljanju vrednosti premičnin upoštevati položaj obeh strank in njuno aktivnost, ter pri oceni izhajati tudi iz načel povrnitve premoženjske škode.
DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071649
ZD člen 210.
ugotovitev očetovstva kot predhodno vprašanje – napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku – pravdni stroški
Vprašanje očetovstva ni mogoče reševati kot predhodnega vprašanja znotraj vsakega posameznega postopka posebej.
Glede na dejstvo da je toženec, kljub neurejenemu formalnopravnemu statusu, vedel, da je bil pokojni M. L. biološki oče tožnika in je kljub temu oporekal navedenemu dejstvu, je povzročil potrebo po vložitvi tožbe, zaradi česar mora sam nositi stroške pravdnega postopka, v katerem je tožnik v celoti uspel.