ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 12, 21, 23, 31, 31/1. ZSV člen 27. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3.
oprostitev plačila sodnih taks - merila za presojo upravičenosti - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - nadomestilo stroškov za prehrano in prevoz - dobiček - občasni dohodek
Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je mogoče smiselno uporabiti merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSVarPre.
Dohodkovni kriterij za oprostitev plačila sodne takse po ZBPP znaša 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078546
ZPP člen 7, 212, 285, 458, 458/1, 458/2. SPZ člen 67, 67/2, 118.
pogodba o upravljanju – upravnik – veljavna sklenitev pogodbe – večinsko soglasje etažnih lastnikov – plačilo storitev – plačilo sorazmernega lastniškega deleže za novo dvigalo – neupravičena pridobitev – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zmotno povzemanje trditvene podlage
Zmotno povzemanje trditvene podlage strank bi lahko predstavljajo kvečjemu relativno bistveno kršitev v primeru prekoračitve trditvene podlage strank (takšne kršitve v sporu majhne vrednosti ne bi bilo mogoče uveljavljati) ali zmotno uporabo materialnega prava (če bi spregled določenih trditev rezultiral v neuporabi določila materialnega prava, ki bi ga bilo sicer treba uporabiti, oziroma v uporabi zmotnega določila) ali kršitev pravice do izjave, če se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do bistvenega dela dejanskih navedb stranke. V konkretnem primeru pa tudi takšne kršitve niso podane.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079068
ZASP člen 147, 151, 151/3, 166, 166/1, 182.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – avtorski honorar – dela tujih avtorjev – odpoved avtorskim pravicam – avtorsko nevarovana dela - dokazno breme – uporaba tujega prava
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam.
STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071625
ZOR člen 50. ZTLR člen 52. SPZ člen 215.
pogodbena ustanovitev služnosti – tripartitno pogodbeno razmerje – vsebina posla – obseg služnosti
Ker ZTLR, drugače kot sedaj SPZ, določb o tem, kaj mora vsebovati pravni posel o ustanovitvi služnosti, ni imel, je treba pravni posel presojati v luči določb ZOR, predvsem določbe o določljivosti predmeta pogodbe. Na podlagi podatkov v obeh pogodbah ter stanja v naravi, je sodišče obseg služnostne poti lahko opredelilo z metodo racionalne argumentacije.
umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika - vročanje - naslov za vročanje - vročanje z javnim naznanilom
Če storilec sodišča ne obvesti o spremembi prebivališča, iz uradnih evidenc pa izhaja, da je njegov naslov za vročanje enak naslovu, kjer je bil opravljen poizkus vročitve, mu sodišče pisanje vroči z javnim naznanilom.
gradbena pogodba s posebnim določilom - klavzula ključ v roke - dodatna dela – obligacija rezultata
Sodišče prve stopnje je dalo prevelik pomen v ponudbenem predračunu navedenim delom in ceni, pri tem pa je očitno spregledalo, da pri pogodbi s klavzulo “ključ v roke” služi predračun in v njem zajeta dela le kot pripomoček za oblikovanje cene, ne pomeni pa, da tožeča stranka del, ki jih ni vključila v predračun, ni dolžna opraviti, če so ta nujna za končni s pogodbo dogovorjeni rezultat. Ni namreč spregledati, da je gradbena pogodba obligacija rezultata. Takšna dela, ki jih je izvajalec predvidel pri oblikovanju cene in jih zaradi spremembe naročnikovih navodil ni treba opraviti, pa nimajo narave manjkajočih del, kot so ta opredeljena v določbi 659. člena OZ pri ceni določeni s klavzulo “ključ v roke” in ki predstavljajo riziko tožene stranke. Izvajalec zato v primeru cene s klavzulo “ključ v roke” nima pravice do plačila za ta dela (ki jih ni izvedel), ima pa pravico do plačila za dela, ki jih je moral opraviti namesto pogodbenih del zaradi spremembe naročnikovih navodil.
listina, ki izpolnjuje pogoje za vpis - nakup nepremičnine na javni dražbi
Dejstvo, da je udeleženka pridobila nepremičnino z nakupom na javni dražbi v sodnem postopku (izvirno) za zemljiškoknjižni postopek ni pomembno, saj je podlaga vpisu lahko le listina, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, med drugim tudi to, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen in da sodna odločba učinkuje proti osebi, ki je vpisana v zemljiški knjigi.
ZFPPIPP člen 67, 67/1. ZPP člen 156, 157, 316, 316/1.
učinek priznanja terjatve v postopku prisilne poravnave na pravdni postopek - primerjava s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdnem postopku - stroški postopka
Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP). Primerjava pokaže, da ima ravnanje dolžnika oziroma upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (prvi odstavek 67. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP) enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
Iz primerjave podpisov že na prvi pogled izhaja, da sporne vročilnice ni podpisala tožena stranka. Vendar pa je na vročilnici za podpisom prejemnika, pripis „(žena)“. Iz navedenega izhaja, da je bilo pisanje vročeno pritožnikovi ženi kot njegovemu družinskemu članu, kar je z navedbo datuma vročitve in s svojim podpisom potrdil vročevalec.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074061
SZ-1 člen 111, 111/3. ZSR(82) člen 40, 97. SZ člen 39, 39/5, 41, 147, 147/1, 147/2. ZOR člen 26, 28, 28/1, 210.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izselitev – stanovanjska pravica – pravica začasne uporabe stanovanja – sklenitev najemne pogodbe – izjava volje – konkludentno ravnanje – soglasje volj – bistvene sestavine pogodbe – obličnost – pomanjkanje pisne oblike – nesklenitev najemne pogodbe – razlogi za nesklenitev
Toženkino večletno bivanje v spornem stanovanju, za katerega je tožnica sproti pobirala najemnino, še ne omogoča zaključka, da je bila med njima sklenjena najemna pogodba, če ni bil zatrjevan vsaj ustni dogovor.
Toženka se v predpisanem roku ni obrnila na tožnico s prošnjo za sklenitev pisne najemne pogodbe, takšne pravice pa tudi ni uveljavljala po sodni poti, zato se ne more sklicevati na to, da najemna pogodba ni bila sklenjena iz razlogov na strani tožnika.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – rok za izselitev – predlog stranke
Izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni pogojena s predlaganjem izdaje sklepa s strani strank, temveč ga sodišče izda uradoma po izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka 192. člena ZIZ. Tudi odločitev, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz hiše oziroma stanovanja, ni vezana na predlog strank oziroma udeležencev, temveč sodišče o tem odloči uradoma.
Zgolj splošni navedbi pritožnice, da v postopku prisilne poravnave nastajajo stroški upravitelja, in je vprašljiva možnost izterjave njenih poslovnih terjatev, nista pritožbena razloga, ki bi utemeljevala oprostitev plačila sodnih taks. Začet postopek prisilne poravnave je namreč namenjen prav finančnemu prestrukturiranju tožnika z odlogom in – ali zmanjšanjem poplačila terjatev njegovih upnikov.
pravica ob pogojih za obnovo postopka – obnova zapuščinskega postopka - obnovitveni razlog – nova dejstva
Tožnico veže pravnomočni sklep o dedovanju. Ker je tako, lahko učinke pravnomočnosti pravno prebije le z izrednimi pravnimi sredstvi. Izredno pravno sredstvo, ki ga pravni red predvideva za pravno prebijanje učinka pravnomočnosti sklepa o dedovanju, je tožba pod pogoji za obnovo postopka. Prvi (uvodni) pogoj, da sodišče takšno tožbo v polni meri vsebinsko obravnava (to pomeni: da odloči o pravnem razmerju ne glede na vsebino pravnomočnega sklepa o dedovanju) je, da tožnik uvodoma zanesljivo izkaže obstoj obnovitvenega razloga. To je nujno za samo sklepčnost tožbe po 224. členu ZD.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078507
SPZ člen 37, 37/1, 49, 99, 99/1, 99/2. ZZK-1 člen 243. OZ člen 164, 164/1.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – lastninska pravica – uporaba nepremičnine – vknjižba – ničnost prodajne pogodbe – vzpostavitev prejšnjega stanja
S tem, ko je tožnik izkazal, da ima lastninsko pravico na sporni nepremičnini, je izkazal torej tudi, da ima pravico stvar rabiti, jo uživati in z njo razpolagati, v tej njegovi pravici pa ga ne sme nihče vznemirjati. Vznemirjanje predstavlja vsak nedopusten poseg v lastninsko pravico, neodvisno od okoliščine, ali lastnik stvar uporablja ali ne
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – poškodbe zobovja
Tožnici premoženjska škoda še ni nastala, ker se njeno premoženje še ni zmanjšano zaradi plačila stroškov sanacije zobovja, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz navedenega naslova.
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8339/2-14. SPZ člen 70, 70/4.
razdelitev solastnine – upravičen interes – sporazum strank o razdelitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ogled na kraju
Ob nasprotujočih si stališčih predlagateljice in nasprotnih udeležencev glede možnosti dostopa strank do njim lastnih stanovanj (stanovanjska hiša, v kateri se nahajata stanovanji predlagateljice in nasprotnih udeležencev, ima očitno več vhodov), je treba opraviti ogled na kraju samem. Le na ta način se bo sodišče lahko prepričalo, čigavo stališče drži.
Sklep ima razloge le glede upravičenega interesa nasprotnega udeleženca na dodelitev nepremičnine v naravi. Parcelacija spornih parcel v letu 2002 in ureditev meje med njima (na njih sta zemljiškoknjižno ostali vpisani obe stranki kot solastnika), ne predstavlja razdelitve solastnine v smislu 70. člena SPZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075424
ZPP člen 8, 226, 337. OZ člen 75.
dokazna ocena – pritožbena novota – predložitvena dolžnost – izgubljeni dobiček – tuja nega in pomoč - indic
Sodišče prve stopnje je o tožnikovi ponovni zaposlitvi pri bivšem delodajalcu sklepalo na podlagi indicev. Le-ti pa so bili tudi po oceni sodišča druge stopnje dovolj konsistentni, da uspejo po merilu splošnosti in razumnosti s pretežno verjetnostjo podržati zaključek sodišča prve stopnje o takšnem pravno pomembnem dejstvu.
Ker so bile za zagotovitev sklepčnosti zahtevka po višini v konkretnem primeru zadostne tožnikove trditve o višini osebnih prejemkov v času zaposlitve pri bivšem delodajalcu, je bilo torej breme ustrezne konkretizacije in dokaza ugovora višine pričakovanega zaslužka na strani toženke.
Če se bo dejansko stanje, ki je bilo podlaga za prisojo odškodnine iz naslova izgubljenega zaslužka, v bodoče (tj. v času, ki ni zajeta s časovno pravnomočnostjo odločitve v konkretni zadevi), spremenila, bo toženka lahko uveljavljala znižanje ali ukinitev odškodnine v novem postopku.
Denarno zadoščenje naj glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje, prav tako pa mora vzpostavljati sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.
Pogoju intenzitete strahu je zadoščeno, ko je zaskrbljenost takšne stopnje, da pri oškodovancu ustvarja posebno duševno stanje in poruši njegovo duševno ravnovesje do take mere, ki presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje.
Oškodovanci so različno sposobni, da v zaslišanju ubesedijo svoje doživljanje dogodka in poteka zdravljenja. Ovrednotenje njihove izpovedbe zato zahteva tudi upoštevanje te okoliščine, poleg tega pa objektiviziranje izpovedbe bodisi z izvedenskim mnenjem bodisi (predvsem v primeru lažjih poškodb) s splošnimi življenjskimi izkušnjami.
pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – stranke v zapuščinskem postopku – upnik kot stranka v zapuščinskem postopku – pritožba upnika zoper sklep o dedovanju
Pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju imajo le stranke zapuščinskega postopka, kar pa pritožnica ni. Stranke v zapuščinskem postopku so predvsem dediči in volilojemniki, pa tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. To so npr. potomci, ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja.
Upniki so v zapuščinskem postopku stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Ker pritožnica (ki je sicer upnica) tega ni zahtevala, ni stranka postopka, zaradi česar nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
podjemna pogodba - trditvena podlaga – dokazno breme – izvedba naroka – načelo enake vrednosti dajatev – ugovor manj del
Toženki kršitve načela enakovrednosti dajatev ni uspelo dokazati. Trditev tožnice o opravljenem delu namreč ni prerekala, sklicevala pa se je na manjše število opravljenih ur dela od zatrjevanih, zato je bilo na njej trditveno in dokazno breme o manjši količini opravljenega dela.