STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071625
ZOR člen 50. ZTLR člen 52. SPZ člen 215.
pogodbena ustanovitev služnosti – tripartitno pogodbeno razmerje – vsebina posla – obseg služnosti
Ker ZTLR, drugače kot sedaj SPZ, določb o tem, kaj mora vsebovati pravni posel o ustanovitvi služnosti, ni imel, je treba pravni posel presojati v luči določb ZOR, predvsem določbe o določljivosti predmeta pogodbe. Na podlagi podatkov v obeh pogodbah ter stanja v naravi, je sodišče obseg služnostne poti lahko opredelilo z metodo racionalne argumentacije.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078546
ZPP člen 7, 212, 285, 458, 458/1, 458/2. SPZ člen 67, 67/2, 118.
pogodba o upravljanju – upravnik – veljavna sklenitev pogodbe – večinsko soglasje etažnih lastnikov – plačilo storitev – plačilo sorazmernega lastniškega deleže za novo dvigalo – neupravičena pridobitev – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zmotno povzemanje trditvene podlage
Zmotno povzemanje trditvene podlage strank bi lahko predstavljajo kvečjemu relativno bistveno kršitev v primeru prekoračitve trditvene podlage strank (takšne kršitve v sporu majhne vrednosti ne bi bilo mogoče uveljavljati) ali zmotno uporabo materialnega prava (če bi spregled določenih trditev rezultiral v neuporabi določila materialnega prava, ki bi ga bilo sicer treba uporabiti, oziroma v uporabi zmotnega določila) ali kršitev pravice do izjave, če se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do bistvenega dela dejanskih navedb stranke. V konkretnem primeru pa tudi takšne kršitve niso podane.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058597
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 139, 139/6, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 208, 208/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - stečajni postopek nad dolžnikom - plačilo sodne takse - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - ustavitev izvršilnega postopka - dejanska vročitev
Dolžniku se je rok za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine iztekel še pred začetkom stečajnega postopka, zaradi česar je sodišče prve stopnje kljub prekinitvi postopka lahko izdalo sklep, da se dolžnikov ugovor zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjen.
pomotni vpis - postopek popravljanja vpisov - učinek za naprej
V postopku popravljanja vpisov se na podlagi drugega odstavka člena 200 ZZK-1 pri odpravi pomotnih vpisov lahko te popravi le, če stanje zemljiške knjige v trenutku, ko je izdan sklep o popravi, to dopušča. Ne morejo pa se pomotni vpisi opraviti z učinkom za nazaj, torej v trenutku prvotnega vpisa, saj bi z učinkom za nazaj bilo kršeno načelo zaupanja v zemljiško knjigo in tudi načelo vrstnega reda. V tem postopku tudi ni možno uporabiti instituta razveljavitve klavzule pravnomočnosti.
Če je storilec, ki je vložil zahtevo za sodno varstvo, zaposlen na sodišču, pristojnem za odločanje o zahtevi, je to tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
preložitev naroka za glavno obravnavo – opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo – zdravstveni razlogi kot razlog za preložitev glavne obravnave – zdravniško potrdilo - razveza zakonske zveze
Pogoja za preložitev naroka sta dva, in sicer opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, opravičiti izostanek ne pomeni le predložiti zdravniškega potrdila. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv. V konkretnem primeru v zdravniškem potrdilu ni navedena diagnoza oziroma opisano zdravstveno stanje, zaradi česar sodišče ne more preveriti, ali je bilo toženkino zdravstveno stanje res tako, da ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.
Glede na to, da je sklenitev in prav tako razveza zakonske skupnosti svobodna odločitev vsakega posameznika, zadostuje, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze ne more ali ne želi več ohranjati.
odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – plačilo kreditne obveznosti – zamuda drugega zakonca – zakonske zamudne obresti – stroški izterjave dolga
Ob prenehanju ekonomske in življenjske skupnosti, je bil le tožnik kot pogodbena stranka tisti, ki je bil seznanjen oziroma, ki ga je sopogodbenik seznanil z višino obveznosti in je banka, kot tudi kasneje zavarovalnica le tožnika pozivala na plačilo zapadlih obveznosti in bi tožnik zato moral toženko obvestiti oziroma jo pozvati na plačilo njenega dela dolga. Šele s tem, ko bi tožnik seznanil toženko z višino pasive skupnega premoženja, bi toženka lahko prišla v zamudo in bi jo bremenile tudi obresti ter pravdni in izvršilni stroški izterjave.
začasna odredba – sprememba sklepa o začasni odredbi – predlog tožene stranke za prenehanje začasne odredbe – sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe
Ker tožena stranka želi doseči prenehanje stare začasne odredbe v delu, ko se ta nanaša na prepoved spravila lesa, bi moralo sodišče prve stopnje njen predlog vsebinsko obravnavati ter jo v okviru materialno procesnega vodstva pozvati k ustrezni dopolnitvi podanega predloga. Zavrnitev predloga iz razloga nepristojnosti oziroma nedovoljenosti ni pravilna.
ureditev medsebojnih razmerij med solastniki – določnost izreka sklepa – čiščenje prostorov – vzdrževalna dela – porazdelitev stroškov
Z odločitvijo o skupni oziroma izključni uporabi prostorov je treba omogočiti udeležencem dostop do prostorov, potrebnih za zagotavljanje temeljnih bivanjskih potreb.
Vlagatelj v tujo nepremičnino ima obligacijskopravni verzijski zahtevek po splošnih pravilih o neupravičeni obogatitvi. Pogoj za uspešno uveljavljanje povračilnega zahtevka je namreč poleg odsotnosti pravne podlage za prehod premoženja in tožnikovega prikrajšanja tudi toženkina obogatitev. Ker po zakonskem določilu 190. člena OZ velja načelo obogatitve in ne vrnitveno načelo, tožnik od toženke ne more zahtevati plačila protivrednosti sredstev, ki jih je vložil v gradnjo. Toženkina korist tudi ni nujno enaka vrednosti zgrajenih objektov.
Zgolj tožnikovo sklicevanje na tržno vrednost zgrajenih objektov ne zadošča; brez ustreznih dejanskih trditev, ki sodijo v tožnikovo trditveno breme, te vrednosti ni mogoče enačiti s koristjo, ki jo je zaradi tožnikovih vlaganj dosegla toženka.
ZIZ člen 17, 215, 215/1, 215/2, 215/3, 215/4. OZ člen 168.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev določenih stvari - izvršilni naslov - fakultativna obveznost - ocenitev vrednosti stvari - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev
Zakonska ureditev izvršbe na izročitev določenih stvari ne predvideva nadaljevanja izvršbe s pretvorbo nedenarne terjatve v denarno z naložitvijo plačila vrednosti premičnin, temveč sodišču nalaga, da na predlog upnika izda sklep o ugotovitvi vrednosti premičnin, slednji pa predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik nato predlaga izvršbo za izterjavo denarne terjatve. Šele s tem predlogom lahko pride do prehoda v izvršbo za izterjavo denarne terjatve, kjer pa mora upnik za to predlagati ustrezna sredstva izvršbe, kot so opredeljena v drugem razdelku ZIZ.
Vrednost stvari se ne ugotavlja po stanju in cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja, saj bi ob upoštevanju zmanjševanja vrednosti določenih (nenadomestnih) stvari, ki upniku pripadajo po izvršilnem naslovu, taka ureditev dolžniku omogočala, da z zavlačevanjem postopka doseže zmanjšanje svoje obveznosti na škodo upnika. Izvršilno sodišče mora pri ugotavljanju vrednosti premičnin upoštevati položaj obeh strank in njuno aktivnost, ter pri oceni izhajati tudi iz načel povrnitve premoženjske škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075424
ZPP člen 8, 226, 337. OZ člen 75.
dokazna ocena – pritožbena novota – predložitvena dolžnost – izgubljeni dobiček – tuja nega in pomoč - indic
Sodišče prve stopnje je o tožnikovi ponovni zaposlitvi pri bivšem delodajalcu sklepalo na podlagi indicev. Le-ti pa so bili tudi po oceni sodišča druge stopnje dovolj konsistentni, da uspejo po merilu splošnosti in razumnosti s pretežno verjetnostjo podržati zaključek sodišča prve stopnje o takšnem pravno pomembnem dejstvu.
Ker so bile za zagotovitev sklepčnosti zahtevka po višini v konkretnem primeru zadostne tožnikove trditve o višini osebnih prejemkov v času zaposlitve pri bivšem delodajalcu, je bilo torej breme ustrezne konkretizacije in dokaza ugovora višine pričakovanega zaslužka na strani toženke.
Če se bo dejansko stanje, ki je bilo podlaga za prisojo odškodnine iz naslova izgubljenega zaslužka, v bodoče (tj. v času, ki ni zajeta s časovno pravnomočnostjo odločitve v konkretni zadevi), spremenila, bo toženka lahko uveljavljala znižanje ali ukinitev odškodnine v novem postopku.
OZ člen 39, 39/1, 39/4. ZUreP-1 člen 110, 110/8. SPZ člen 65, 65/1.
neobstoj pogodbene podlage – solastnik kot upravičenec do odškodnine za služnost v javnem interesu – pogodba o razdelitvi solastne nepremičnine v naravi
Ker je toženka solastnica nepremičnine, v breme katere je bila ustanovljena služnost v javnem interesu, in ker tožnica ni dokazala obstoja drugačnega dogovora med solastniki glede izplačila odškodnine za škodo zaradi služnosti, ni utemeljena tožbena teza, da pogodba o ustanovitvi javne služnosti nima podlage in da je bila zato toženka z izplačilom odškodnine neupravičeno obogatena.
Glede na to, da solastniki izvršujejo solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari , so – v odsotnosti drugačnega dogovora med solastniki – do odškodnine zaradi ustanovitve javne služnosti upravičeni vsi solastniki stvari, le da v razmerju s svojim solastninskim deležem.
Denarno zadoščenje naj glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje, prav tako pa mora vzpostavljati sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.
Pogoju intenzitete strahu je zadoščeno, ko je zaskrbljenost takšne stopnje, da pri oškodovancu ustvarja posebno duševno stanje in poruši njegovo duševno ravnovesje do take mere, ki presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje.
Oškodovanci so različno sposobni, da v zaslišanju ubesedijo svoje doživljanje dogodka in poteka zdravljenja. Ovrednotenje njihove izpovedbe zato zahteva tudi upoštevanje te okoliščine, poleg tega pa objektiviziranje izpovedbe bodisi z izvedenskim mnenjem bodisi (predvsem v primeru lažjih poškodb) s splošnimi življenjskimi izkušnjami.
Če prodajalec zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja ni vpisan v zemljiški knjigi, to še ni razlog za ničnost prodajne pogodbe.
Pri poslu s slamnatim kupcem gre lahko za navidezno pogodbo, ki nima pravnega učinka oziroma za veljavno vzporedno pogodbo, če prodajalec ve za dogovor med resničnim in navideznim kupcem in je njegova volja, da kot sopogodbenik nastopa resnični kupec.
pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – stranke v zapuščinskem postopku – upnik kot stranka v zapuščinskem postopku – pritožba upnika zoper sklep o dedovanju
Pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju imajo le stranke zapuščinskega postopka, kar pa pritožnica ni. Stranke v zapuščinskem postopku so predvsem dediči in volilojemniki, pa tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. To so npr. potomci, ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja.
Upniki so v zapuščinskem postopku stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Ker pritožnica (ki je sicer upnica) tega ni zahtevala, ni stranka postopka, zaradi česar nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
vpis lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe - vpis proti osebi, proti kateri odločba ne učinkuje
Po določbi 150. člena ZZK-1 je vpis lahko dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, če odločba državnega organa, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi. Ker v obravnavanem primeru delna odločba o denacionalizaciji proti nasprotni udeleženki ne učinkuje, saj ni bila stranka denacionalizacijskega postopka, sodišče prve stopnje vpisa ne bi smelo dovoliti.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – zastaranje judikatne terjatve – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga
OZ v 364. členu ureja pretrganje zastaranja, ko dolžnik dolg pripozna. Pojem pripoznave dolga v sebi vključuje nesigurnost dolžnika ali upnika o obstoju terjatve. Ker v predmetni izvršilni zadevi pojmovno dvoma o obstoju obveznosti ne more biti, saj upnik za svojo terjatev že ima izvršilni naslov, in torej ni pravne negotovosti, ali terjatev obstaja ali ne, je pojmovno izključena uporaba instituta iz drugega odstavka 364. člena OZ. Zato v tej zadevi niso bistvena zatrjevanja o obsegu delnega plačila – ali naj bi plačilo pomenilo izpolnitev le v delu obresti ali pa tudi glavnico oziroma v kakšnem obsegu gre za pripoznavo obveznosti.
Iz primerjave podpisov že na prvi pogled izhaja, da sporne vročilnice ni podpisala tožena stranka. Vendar pa je na vročilnici za podpisom prejemnika, pripis „(žena)“. Iz navedenega izhaja, da je bilo pisanje vročeno pritožnikovi ženi kot njegovemu družinskemu članu, kar je z navedbo datuma vročitve in s svojim podpisom potrdil vročevalec.
Posebno pravilo o roku za uveljavljanje zahtevkov na podlagi odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnega pravila o zastaranju poslovnih odškodninskih terjatev.
Sprememba tožbe ima vse materialno in formalnopravne učinke vložitve tožbe, zato je potrebno zastaralni rok šteti od spremembe tožbe dalje.
Tožnik bi lahko sodno uveljavljal povrnitev stroškov za odpravo napak že v času vložitve tožbe, čeprav odprave napak takrat še ni opravil, saj mu je bilo že takrat znano, da se toženec na jamčevalni zahtevek za odpravo napak ni odzval.