sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – rok za izselitev – predlog stranke
Izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni pogojena s predlaganjem izdaje sklepa s strani strank, temveč ga sodišče izda uradoma po izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka 192. člena ZIZ. Tudi odločitev, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz hiše oziroma stanovanja, ni vezana na predlog strank oziroma udeležencev, temveč sodišče o tem odloči uradoma.
ZZK-1 (Ur. list RS št. 28/2009) člen 133, 145, 150, 164, 164/3.
zaznamba skupne hipoteke - lastnik nepremičnine ni zastavni dolžnik - vlaganje predlogov in pristojnost sodišč pred sprejemom ZZK-1C - začetek zemljiškoknjižnega postopka
V obravnavani zadevi je predlagatelj dne 22.1.2010 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za vpis skupne hipoteke na več nepremičninah, za katere so bila po določbah v času vložitve predloga veljavnega ZZK-1 (pred sprejemom ZZK-1C) pristojna različna sodišča. Ker se zemljiškoknjižni postopek ne more začeti, preden sodišče prejme predlog ali obvestilo, si predlagatelj z vložitvijo predloga pri v delu krajevno pristojnem sodišču, za ta del predloga ni avtomatično zagotovil vrstnega reda tudi v pristojni zemljiški knjigi.
preložitev naroka za glavno obravnavo – opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo – zdravstveni razlogi kot razlog za preložitev glavne obravnave – zdravniško potrdilo - razveza zakonske zveze
Pogoja za preložitev naroka sta dva, in sicer opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, opravičiti izostanek ne pomeni le predložiti zdravniškega potrdila. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv. V konkretnem primeru v zdravniškem potrdilu ni navedena diagnoza oziroma opisano zdravstveno stanje, zaradi česar sodišče ne more preveriti, ali je bilo toženkino zdravstveno stanje res tako, da ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.
Glede na to, da je sklenitev in prav tako razveza zakonske skupnosti svobodna odločitev vsakega posameznika, zadostuje, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze ne more ali ne želi več ohranjati.
Ker predlagatelja v predlogu za vknjižbo lastninske pravice nista pojasnila prehoda lastninske pravice od zemljiškoknjižnih lastnikov na njiju, prav tako pa k predlogu tudi nista predložila verige kupoprodajnih pogodb, je sodišče prve stopnje predlog za vknjižbo lastninske pravice utemeljeno zavrnilo.
Iz primerjave podpisov že na prvi pogled izhaja, da sporne vročilnice ni podpisala tožena stranka. Vendar pa je na vročilnici za podpisom prejemnika, pripis „(žena)“. Iz navedenega izhaja, da je bilo pisanje vročeno pritožnikovi ženi kot njegovemu družinskemu članu, kar je z navedbo datuma vročitve in s svojim podpisom potrdil vročevalec.
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8339/2-14. SPZ člen 70, 70/4.
razdelitev solastnine – upravičen interes – sporazum strank o razdelitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ogled na kraju
Ob nasprotujočih si stališčih predlagateljice in nasprotnih udeležencev glede možnosti dostopa strank do njim lastnih stanovanj (stanovanjska hiša, v kateri se nahajata stanovanji predlagateljice in nasprotnih udeležencev, ima očitno več vhodov), je treba opraviti ogled na kraju samem. Le na ta način se bo sodišče lahko prepričalo, čigavo stališče drži.
Sklep ima razloge le glede upravičenega interesa nasprotnega udeleženca na dodelitev nepremičnine v naravi. Parcelacija spornih parcel v letu 2002 in ureditev meje med njima (na njih sta zemljiškoknjižno ostali vpisani obe stranki kot solastnika), ne predstavlja razdelitve solastnine v smislu 70. člena SPZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075424
ZPP člen 8, 226, 337. OZ člen 75.
dokazna ocena – pritožbena novota – predložitvena dolžnost – izgubljeni dobiček – tuja nega in pomoč - indic
Sodišče prve stopnje je o tožnikovi ponovni zaposlitvi pri bivšem delodajalcu sklepalo na podlagi indicev. Le-ti pa so bili tudi po oceni sodišča druge stopnje dovolj konsistentni, da uspejo po merilu splošnosti in razumnosti s pretežno verjetnostjo podržati zaključek sodišča prve stopnje o takšnem pravno pomembnem dejstvu.
Ker so bile za zagotovitev sklepčnosti zahtevka po višini v konkretnem primeru zadostne tožnikove trditve o višini osebnih prejemkov v času zaposlitve pri bivšem delodajalcu, je bilo torej breme ustrezne konkretizacije in dokaza ugovora višine pričakovanega zaslužka na strani toženke.
Če se bo dejansko stanje, ki je bilo podlaga za prisojo odškodnine iz naslova izgubljenega zaslužka, v bodoče (tj. v času, ki ni zajeta s časovno pravnomočnostjo odločitve v konkretni zadevi), spremenila, bo toženka lahko uveljavljala znižanje ali ukinitev odškodnine v novem postopku.
začasna odredba – sprememba sklepa o začasni odredbi – predlog tožene stranke za prenehanje začasne odredbe – sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe
Ker tožena stranka želi doseči prenehanje stare začasne odredbe v delu, ko se ta nanaša na prepoved spravila lesa, bi moralo sodišče prve stopnje njen predlog vsebinsko obravnavati ter jo v okviru materialno procesnega vodstva pozvati k ustrezni dopolnitvi podanega predloga. Zavrnitev predloga iz razloga nepristojnosti oziroma nedovoljenosti ni pravilna.
ZMed določa, da je pasivno legitimiran za tožbo za objavo popravka objavljenega besedila odgovorni urednik, ki je vpisan v razvid medijev (v razvid medijev je vpisano ime in priimek odgovornega urednika in sedež uredništva oz. odgovornega urednika, ne pa njegovo stalno prebivališče), zato je treba tožbo vročati na naslov sedeža odgovornega urednika.
zaščitena kmetija - prenehanje statusa zaščitene kmetije v času zapuščinskega postopka
Ob uvedbi dedovanja je bila kmetija, ki sodi v zapuščino, zaščitena, v času odločanja zapuščinskega sodišča pa nič več, zato ZDKG ni mogoče uporabiti.
Tudi če so se merila za pridobitev statusa zaščitene kmetije v času trajanja predmetnega zapuščinskega postopka vsebinsko spremenila, je pravno pomemben le status kmetije (2), ki je bil ugotovljen v upravnem postopku, zapuščinsko sodišče pa je na dokončno upravno odločbo vezano.
bančna garancija na prvi poziv – dokumentarni pogoj – zloraba bančne garancije
Za neupravičen poziv na unovčitev bančne garancije gre, ko zahteva za plačilo nima nobene možne osnove oziroma ni nobenega dvoma, da ni nastopil rizik, zoper katerega naj bi zaveza varovala upravičenca. Pri zlorabi bančne garancije gre torej za to, da so pogoji iz bančne garancije izpolnjeni, a je obenem jasno in nedvomno izkazano, da zavarovana obveznost ni kršena.
ureditev medsebojnih razmerij med solastniki – določnost izreka sklepa – čiščenje prostorov – vzdrževalna dela – porazdelitev stroškov
Z odločitvijo o skupni oziroma izključni uporabi prostorov je treba omogočiti udeležencem dostop do prostorov, potrebnih za zagotavljanje temeljnih bivanjskih potreb.
uporaba tuje nepremičnine – neupravičena obogatitev – nedobroverni posestnik
Za presojo spora zaradi plačila uporabnine je treba prvenstveno uporabiti določbo 96. člena SPZ, po kateri mora nedobroverni posestnik lastniku vrniti vse plodove svari oziroma njihovo vrednost, pa tudi vrednost tistih plodov, ki jih ni obral. Tako ni bistveno, ali je toženka po izteku najemne pogodbe še vedno prebivala v tožničinem stanovanju, temveč, ali ji je predala posest nad stanovanjem.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – poškodbe zobovja
Tožnici premoženjska škoda še ni nastala, ker se njeno premoženje še ni zmanjšano zaradi plačila stroškov sanacije zobovja, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz navedenega naslova.
DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071649
ZD člen 210.
ugotovitev očetovstva kot predhodno vprašanje – napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku – pravdni stroški
Vprašanje očetovstva ni mogoče reševati kot predhodnega vprašanja znotraj vsakega posameznega postopka posebej.
Glede na dejstvo da je toženec, kljub neurejenemu formalnopravnemu statusu, vedel, da je bil pokojni M. L. biološki oče tožnika in je kljub temu oporekal navedenemu dejstvu, je povzročil potrebo po vložitvi tožbe, zaradi česar mora sam nositi stroške pravdnega postopka, v katerem je tožnik v celoti uspel.
Vlagatelj v tujo nepremičnino ima obligacijskopravni verzijski zahtevek po splošnih pravilih o neupravičeni obogatitvi. Pogoj za uspešno uveljavljanje povračilnega zahtevka je namreč poleg odsotnosti pravne podlage za prehod premoženja in tožnikovega prikrajšanja tudi toženkina obogatitev. Ker po zakonskem določilu 190. člena OZ velja načelo obogatitve in ne vrnitveno načelo, tožnik od toženke ne more zahtevati plačila protivrednosti sredstev, ki jih je vložil v gradnjo. Toženkina korist tudi ni nujno enaka vrednosti zgrajenih objektov.
Zgolj tožnikovo sklicevanje na tržno vrednost zgrajenih objektov ne zadošča; brez ustreznih dejanskih trditev, ki sodijo v tožnikovo trditveno breme, te vrednosti ni mogoče enačiti s koristjo, ki jo je zaradi tožnikovih vlaganj dosegla toženka.
OZ člen 39, 39/1, 39/4. ZUreP-1 člen 110, 110/8. SPZ člen 65, 65/1.
neobstoj pogodbene podlage – solastnik kot upravičenec do odškodnine za služnost v javnem interesu – pogodba o razdelitvi solastne nepremičnine v naravi
Ker je toženka solastnica nepremičnine, v breme katere je bila ustanovljena služnost v javnem interesu, in ker tožnica ni dokazala obstoja drugačnega dogovora med solastniki glede izplačila odškodnine za škodo zaradi služnosti, ni utemeljena tožbena teza, da pogodba o ustanovitvi javne služnosti nima podlage in da je bila zato toženka z izplačilom odškodnine neupravičeno obogatena.
Glede na to, da solastniki izvršujejo solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari , so – v odsotnosti drugačnega dogovora med solastniki – do odškodnine zaradi ustanovitve javne služnosti upravičeni vsi solastniki stvari, le da v razmerju s svojim solastninskim deležem.
ZFPPIPP člen 67, 67/1. ZPP člen 156, 157, 316, 316/1.
učinek priznanja terjatve v postopku prisilne poravnave na pravdni postopek - primerjava s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdnem postopku - stroški postopka
Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP). Primerjava pokaže, da ima ravnanje dolžnika oziroma upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (prvi odstavek 67. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP) enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
Denarno zadoščenje naj glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje, prav tako pa mora vzpostavljati sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.
Pogoju intenzitete strahu je zadoščeno, ko je zaskrbljenost takšne stopnje, da pri oškodovancu ustvarja posebno duševno stanje in poruši njegovo duševno ravnovesje do take mere, ki presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje.
Oškodovanci so različno sposobni, da v zaslišanju ubesedijo svoje doživljanje dogodka in poteka zdravljenja. Ovrednotenje njihove izpovedbe zato zahteva tudi upoštevanje te okoliščine, poleg tega pa objektiviziranje izpovedbe bodisi z izvedenskim mnenjem bodisi (predvsem v primeru lažjih poškodb) s splošnimi življenjskimi izkušnjami.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078507
SPZ člen 37, 37/1, 49, 99, 99/1, 99/2. ZZK-1 člen 243. OZ člen 164, 164/1.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – lastninska pravica – uporaba nepremičnine – vknjižba – ničnost prodajne pogodbe – vzpostavitev prejšnjega stanja
S tem, ko je tožnik izkazal, da ima lastninsko pravico na sporni nepremičnini, je izkazal torej tudi, da ima pravico stvar rabiti, jo uživati in z njo razpolagati, v tej njegovi pravici pa ga ne sme nihče vznemirjati. Vznemirjanje predstavlja vsak nedopusten poseg v lastninsko pravico, neodvisno od okoliščine, ali lastnik stvar uporablja ali ne