ZPP člen 188, 188/2, 324, 324/4, 327, 327/6. ZDR člen 86.
sodba na podlagi pripoznave - umik tožbe – ustavitev postopka – obrazložitev sodbe – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – obličnost
Tožena stranka ni dokazala zakonitosti zatrjevane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v odgovoru na tožbo je navedla, da obvestilo o prekinitvi delovnega razmerja v resnici pomeni izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi), saj ni izkazala niti zakonsko predpisane obličnosti ne vsebine te odpovedi, kakor jo določa 86. člen ZDR in tudi ni predložila izredne odpovedi v pisni obliki, v kateri bi bil pisno obrazložen odpovedni razlog, tožnica pa opozorjena na pravno varstvo in na svoje pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Obvestilo tožene stranke tožnici o tem, da so zaradi zmanjšanja obsega dela v trgovini primorani prekiniti delovno razmerje, ne zadošča navedenim zahtevam iz 86. člena ZDR, saj iz tega obvestila ne izhaja, da gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pomen stikov je tudi ta, da tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, lahko uresniči svoje čustvene potrebe, da se s tem, da otroka vidi in z njim komunicira, seznanja z njegovim telesnim in duševnim stanjem ter razvojem, predvsem pa v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti. Stiki naj torej v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki, ko ti živijo skupaj.
izpraznitev nepremičnine – solastnina– skupna lastnina – dovoljenje za uporabo dela solastne stvari
Zmotno je stališče, da tožnik ni upravičen zahtevati od tožene stranke izpraznitev poslovnih prostorov, ker se z uporabo poslovnih prostorov strinja stranska intervenientka, ki je solastnica oziroma skupna lastnica teh prostorov. Zgolj dovoljenje enega solastnika oziroma skupnega lastnika za uporabo dela solastne stvari pa ne zadošča.
denarna kazen – kaznovanje odvetnika – žalitev sodišča – zapisnik o naroku – ugovor – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Pravica strank in njihovih pooblaščencev do izjavljanja v postopku res dopušča določeno stopnjo tolerance, vendar pa kritika ravnanja sodišča ne sme biti nespoštljiva, nedostojna, omalovažujoča ali žaljiva. Kritika je lahko neposredna, trda in tudi ostra, vendar ne sme posegati v ugled in avtoriteto sodišča oziroma sodstva na sploh. Nestrinjanje z ravnanjem sodnika v postopku, opozorila in nasprotovanja je vedno potrebno podati na primeren in korekten način.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0073159
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 67, 67/1, 67/3, 67/4, 121, 121/3. ZPP člen 21. ZNP člen 114, 114/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve– verjetnost terjatve – nastanek škode – upravljanje stvari v solastnini – posel rednega upravljanja – vzdrževanje stvari – skupni del – očiščenje kanalizacijskega jaška
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da očiščenja kanalizacijskega jaška ni mogoče opraviti drugače kot z dostopom do njega skozi pritlične prostore tožene stranke, je izpodbijana odločitev, da se izda začasna odredba, pravilna. Izdaja začasne odredbe je potrebna zaradi očiščenja kanalizacijskega jaška, ne pa zaradi čiščenja in vzdrževanja. Dopustitev dostopa do kanalizacijskega jaška zaradi čiščenja in vzdrževanja je mogoče razumeti kot permanentno možnost dostopanja, ta pa tožniku ne gre.
stranke zapuščinskega postopka – dedna pravica – zapuščinska obravnava
Ker tožnik ni bil vabljen na zapuščinsko obravnavo, mu je bila odvzeta pravica do izjave v postopku, hkrati pa iz izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu pritožnika, da mu po pokojni pripada dedna pravica. S takšnim postopanjem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 163. člena ZD.
kolektivni delovni spor – sporazum – ničnost – začasna odredba – nedenarna terjatev – zavarovanje nedenarne terjatve
Predlagatelj je predlagal začasno odredbo v kolektivnem delovnem sporu, v katerem je uveljavljal nedenarno terjatev in sicer ugotovitev ničnosti Dogovora in Sporazuma (o vsebini stavkovnih zahtev predlagatelja v zvezi s plačami). Predlog predlagatelja za izdajo navedene začasne odredbe ni utemeljen, ker v tej fazi postopka verjetnost terjatve ni izkazana, saj so Sporazum in Dogovor sklenile stranke, v svojem imenu in v skladu s svojimi pooblastili oziroma pristojnostmi.
V fazi preizkusa verjetnosti obstoja terjatve je preuranjeno odločati o tem, ali imata Sporazum in Dogovor dejansko naravo kolektivne pogodbe in bi bilo potrebno pred njuno sklenitvijo postopati po določbah ZKolP, oziroma tudi če imata to naravo, ali je postopek tekel skladno z določbami navedenega zakona.
Pasivna solidarnost je obligacijsko razmerje, v katerem je vsak od sodolžnikov (ne glede na deljivost obveznosti) dolžan izpolniti upniku celotno obveznost. Za nastanek solidarne obveznosti je vedno potrebna posebna pravna podlaga. Solidarnost dolžnikov (tožencev) je podana samo, če tako določa zakon ali če se tako dogovorita stranki oziroma je tako naloženo v oporoki.
Utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe je odvisna od rešitve vprašanja, kdo od tožencev je zavezanec iz spornega razmerja za plačilo vtoževanega zneska oziroma ali sta tožnika izkazala za verjetno, da imata terjatev do prve toženke.
spor majhne vrednosti – zahteva izvedbe naroka – predlog za zaslišanje priče
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
spor majhne vrednosti – število vlog – pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
V sporih majhne vrednosti imata pravdni stranki pravico do dveh pisnih vlog. Tako imata poleg tožbe in odgovora na tožbo oziroma v postopkih, ki so se začeli kot izvršba na podlagi verodostojne listine, poleg vloge, v kateri stranki navajata dejstva in predlagata dokaze, pravico vložiti še vsaka eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko odgovorita na navedbe druge stranke.
Pregled prevzetega blaga in opozorilo na napake je v obligacijskem pravu predpostavka za uveljavljanje ustreznih jamčevalnih zahtevkov in zato samo po sebi ne more biti podvrženo plačilu.
Smisel določbe o bistveni kršitvi pravil postopka v primeru nepravilnega zastopanja pravne osebe kot stranke v postopku oziroma neobstoja ali nepravilnosti pooblastila za zastopanje, je varstvo nepravilno zastopane osebe, zato lahko obravnavano kršitev uveljavlja le stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka. Če nepravilno zastopani v postopku uspe, ni razlogov za njegovo varstvo.
umik predloga za delitev solastnine – nadaljevanje postopka v nepravdnem postopku – vzpostavitev etažne lastnine – delitev solastnine – delitev stvari
Pritožnica je kot predlagateljica predlagala tako postopek za delitev stvari v solastnini (dela stvari – stanovanja), kot tudi postopek za delitev stvari same (na posamezne dele stavbe in stavbi pripadajoče zemljišče). Gre za dva različna postopka delitve, pri katerih se deli 1) solastnina oziroma 2) stvar (nepremičnina) sama. V primeru delitve stvari same (z vzpostavitvijo etažne lastnine in določitvijo pripadajočega zemljišča) se solastnina ne deli, temveč se po vzpostavitvi etažne lastnine pri nepremičnini (če je po podatkih zemljiške knjige v solastnini) solastninska skupnost ohrani.
ZIZ člen 58, 58/3, 239, 257, 257/1, 260, 260/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predhodna odredba – več predhodnih odredb – trditveno in dokazno breme – razlogi odločbe – bistvena kršitev določb postopka
Odreditev dveh ali več predhodnih odredb je odvisna od tega, ali je glede na okoliščine primera to potrebno. Ta določba nalaga upniku, da s stopnjo verjetnosti že v predlogu za izdajo dveh ali več predhodnih odredb izkaže obstoj okoliščin, ki utemeljujejo potrebnost dveh ali več predhodnih odredb, in sodišču, da s tega vidika presodi upnikov predlog in v ugovornem postopku dolžnikove ugovorne navedbe, pri čemer mora upoštevati pravila o trditvenem in dokaznem bremenu strank.
Sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi, da vročitev tožbe toženi stranki v odgovor ni bila pravilna in da se zato vročitev ponovno opravi, ima značaj sklepa procesnega vodstva, saj gre za odločitev o vročanju. Zoper sklep procesnega vodstva pa ni pritožbe. Tak sklep se lahko izpodbija šele s pravnim sredstvom proti končni odločbi, saj imajo kršitve pravil o poteku postopka praviloma naravo relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Poleg tega pa sodišče v nadaljnjem teku pravde ni vezano na sklep procesnega vodstva in ga lahko spremeni, če to nalagajo procesni razlogi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063540
ZPP člen 454, 454/2. ZZVZZ člen 87.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka - predlog za zaslišanje priče - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec z gradbenega odra
Toženka bi morala pred pričetkom del gradbeni oder pregledati in preveriti prisotnost kakršnihkoli napak, ki bi lahko vplivale na varnost in zdravje delavcev, ter jih v primeru njihove prisotnosti tudi odpraviti.
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
predlog za izdajo predhodne odredbe - pogoji za predhodno odredbo - predložitev odločbe domačega sodišča
Upniku k predlogu za zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo ni potrebno priložiti odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, temveč zadošča, da jo le določno označi in navede.
spor majhne vrednosti – očitano nasprotje z vsebino dokaznih listin – izpodbijanje dejanskega stanja - avtonomno pravo
Z očitki o odločitvi, ki naj bi bila v nasprotju z vsebino dokaznih listin, tožena stranka v resnici uveljavlja kršitev nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj gre za ugovore dejanske narave, ki jih je bila tožena stranka dolžna izpostaviti že tekom prvostopenjskega sojenja, če je želela, da bi jih sodišče prve stopnje upoštevalo.
V zvezi z avtonomnim pravom kot dejansko podlago ne velja načelo »iura novit curia« da bi si ga bilo sodišče dolžno preskrbeti po uradni dolžnosti, ampak sta ji ga dolžni podati pravdni stranki v okviru svojih navedb, da bi ga sodišče vzelo v obravnavo.
Iz vsakega vtoževanega računa in priloge, ki je pripeta k vsakemu računu, je razvidno, na katere storitve se račun, izdan toženi stranki nanaša, koliko znaša cena storitev, kdo je storitev opravil in za kolikšno ceno ter kolikšen del odpade na toženo stranko. Ker tudi sodišče prve stopnje pojasnjuje, da je „specifikacija vtoževane terjatve razvidna iz posameznega računa“, je pritožbeni očitek, da sodba nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih, ker tožeča stranka ni pojasnila, kaj obsegajo posamezni računi in kolikšna je višina posameznih stroškov, neutemeljen.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev navedb – nepopoln ugovor – trditveno in dokazno breme
V tej zadevi ni nobenega dvoma, kaj je predmet že vtoževanih računov. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za pozivanje tožeče stranke k navedbi manjkajočih trditev. Tožena stranka se brani z ugovorom, da dobavljeno blago ni bilo kvalitetno, kaj je bilo narobe z dobavljenim blagom, pa ne pojasni. Zato je tožena stranka tista, ki bi morala konkretizirati svoje navedbe v zvezi z neustrezno kvaliteto.