ZIZ ne predvideva, da bi v primeru omejitve izvršbe na podlagi drugega odstavka 34. člena ZIZ sodišče smelo ustaviti izvršbo na druga sredstva oziroma predmete izvršbe po predlogu dolžnika. Omejitev izvršbe tudi ni podlaga za razveljavitev že opravljenih izvršilnih dejanj.
začetek stečajnega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti – neizpodbojna domneva
Pritožnik izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je insolventen, kar pa mu določba četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP ne omogoča, saj obstoj dejanskega stanu iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena predstavlja neizpodbojno zakonsko domnevo trajnejše nelikvidnosti in s tem insolventnosti. Zato pritožbeno sodišče njegovih trditev ne more upoštevati. Da dejanski stan iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP ne bi (več) obstajal, pa dolžnik ne trdi.
Tožnik je z izvedencem medicinske stroke želel dokazovati zmotnost stališča tožene stranke, da ponujeno delovno mesto čistilca javnih površin III ustreza omejitvam iz izvedenskega mnenja invalidske komisije prve stopnje oziroma omejitvam iz odločbe ZPIZ. Stališče tožene stranke o ustreznosti ponujene nove zaposlitve temelji na dopolnilnem izvedenskem mnenju ZPIZ. Tožnik želi izpodbiti strokovnost in pravilnost dopolnilnega izvedenskega mnenja, ki ga je izdelal zdravnik izvedenec. Stališče sodišča prve stopnje, da je predlagani dokaz nepotreben, ker je preostalo tožnikovo delazmožnost že ugotovil pristojni organ, pomeni primer tako imenovane vnaprejšnje dokazne ocene. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je glede na zakonsko dolžnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ustrezne zaposlitve pri delavcu invalidu (ki je podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ponujeno hkrati z odpovedjo) potrebno presojati tudi ustreznost nove zaposlitve po delovni in pokojninsko-invalidski zakonodaji. Navedeno pomeni, da je kljub temu, da je tožnik podpisal novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto čistilca javnih površin III, v tem sporu potrebno presojati, ali ponujeno delo ustreza preostali delovni zmožnosti tožnika.
nasprotna tožba – vročitev nasprotne tožbe - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - samostojno obravnavanje nasprotne tožbe
Glavna značilnost nasprotne tožbe je, da sta zaradi določene povezanosti tožbenega zahtevka, ki ga toženec z njo uveljavlja, z zahtevkom iz prvotne tožbe, obe tožbi združeni v istem postopku. Nasprotna tožba tako procesno ni popolnoma neodvisna od postopka po tožbi, saj nasprotne tožbe ni mogoče vložiti ne pred začetkom niti po prenehanju glavne pravde. Vložitev nasprotne tožbe predpostavlja združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje. V kolikor pa se sodišče odloči za samostojno obravnavanje nasprotne tožbe, mora o tem sprejeti ustrezen procesni sklep, o katerem morajo biti obveščene tudi stranke.
pridobitev ločitvene pravice z rubežem terjatve na podlagi sklepa o izvršbi - prerekana ločitvena pravica – napotitev na pravdo
Upnica je pridobila ločitveno pravico na dolžnikovi terjatvi na podlagi sklepa o davčni izvršbi, torej izvršilnega naslova, dne 16. 2. 2010, to je pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom. Zato bi prvostopenjsko sodišče moralo v skladu z določbo 2. točke drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP na tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, napotiti upraviteljico, ki je ločitveno pravico na navedeni terjatvi prerekala.
predhodna odredba – stečaj – pridobitev ločitvene pravice
Prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, na podlagi česa je zaključilo, da upnik pred začetkom stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice na premičninah, na katere meri izdana predhodna odredba. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
nagrada upravitelja – nagrada za preizkus terjatev v skladu s številom pravočasno prijavljenih terjatev - število vlog
Ker upniki v skladu z določbo sedmega odstavka 60. člena ZFPPIPP lahko z isto vlogo prijavijo več terjatev, nadomestilo za preizkus terjatev pa se določi v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, je upravitelj upravičen do nagrade za preizkus terjatev v skladu s številom pravočasno prijavljenih terjatev, in ne v skladu s številom vlog, v katerih so upniki te terjatve prijavili.
Pogoj za odmero nadomestila po 6. členu Pravilnika je preizkus terjatve. V kolikor terjatev ni preizkušena, upravitelju nadomestilo za preizkus ne gre.
družbeniki izbrisane družbe - aktivni in pasivni družbenik - aktivna legitimacija
Po odločbi Ustavnega sodišča je kriterij presoje o aktivnem oziroma pasivnem družbeništvu vpliv družbenika, ki ga je imel ta na poslovanje družbe, in sicer, kakšen vpliv je imel posamezen družbenik na poslovodstvo in njegovo sodelovanje pri tem, kolika je bila njegova vključenost v gospodarjenje družbe, koliko je bil seznanjen z gospodarjenjem družbe in podobno.
sodna ureditev meje - delni sporazum - močnejša pravica - preklic priznanja
Stranka lahko priznanje sicer prekliče, vendar je dolžnost sodišča, da presodi, ali bo upoštevalo preklic priznanja. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni sledilo preklicu priznanja in je v zgornjem in srednjem delu določilo mejo tako, kot je bilo dogovorjeno in odmerjeno, v spodnjem delu pa je pravilno mejo določilo po močnejši pravici.
predhodna odredba na podlagi verodostojne listine - domneva nevarnosti - ugovor o neobstoju obligacijskega razmerja
To pa pomeni, da se v teh zadevah zakon zadovolji že z obstojem enega pogoja za izdajo predhodne odredbe in sicer z obstojem odločbe domačega sodišča, v katerem je terjatev izkazana tako, kot izhaja iz določila 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ. Tako izkazana terjatev pa po zakonu izkazuje domnevo nevarnosti.
ZZK-1 člen 5, 86, 86/1, 88, 148, 148/2, 170, 170/1.
zaznamba sklepa o izvršbi – vpis po uradni dolžnosti – začetek učinkovanja vpisov
Zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi je le eno od izvršilnih dejanj, ki se opravijo v postopku izvršbe na nepremičnine. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi in so izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev vpisa po uradni dolžnosti.
Pomen stikov je tudi ta, da tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, lahko uresniči svoje čustvene potrebe, da se s tem, da otroka vidi in z njim komunicira, seznanja z njegovim telesnim in duševnim stanjem ter razvojem, predvsem pa v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti. Stiki naj torej v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki, ko ti živijo skupaj.
ZPP člen 188, 188/2, 324, 324/4, 327, 327/6. ZDR člen 86.
sodba na podlagi pripoznave - umik tožbe – ustavitev postopka – obrazložitev sodbe – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – obličnost
Tožena stranka ni dokazala zakonitosti zatrjevane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v odgovoru na tožbo je navedla, da obvestilo o prekinitvi delovnega razmerja v resnici pomeni izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi), saj ni izkazala niti zakonsko predpisane obličnosti ne vsebine te odpovedi, kakor jo določa 86. člen ZDR in tudi ni predložila izredne odpovedi v pisni obliki, v kateri bi bil pisno obrazložen odpovedni razlog, tožnica pa opozorjena na pravno varstvo in na svoje pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Obvestilo tožene stranke tožnici o tem, da so zaradi zmanjšanja obsega dela v trgovini primorani prekiniti delovno razmerje, ne zadošča navedenim zahtevam iz 86. člena ZDR, saj iz tega obvestila ne izhaja, da gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izpraznitev nepremičnine – solastnina– skupna lastnina – dovoljenje za uporabo dela solastne stvari
Zmotno je stališče, da tožnik ni upravičen zahtevati od tožene stranke izpraznitev poslovnih prostorov, ker se z uporabo poslovnih prostorov strinja stranska intervenientka, ki je solastnica oziroma skupna lastnica teh prostorov. Zgolj dovoljenje enega solastnika oziroma skupnega lastnika za uporabo dela solastne stvari pa ne zadošča.
Pasivna solidarnost je obligacijsko razmerje, v katerem je vsak od sodolžnikov (ne glede na deljivost obveznosti) dolžan izpolniti upniku celotno obveznost. Za nastanek solidarne obveznosti je vedno potrebna posebna pravna podlaga. Solidarnost dolžnikov (tožencev) je podana samo, če tako določa zakon ali če se tako dogovorita stranki oziroma je tako naloženo v oporoki.
Utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe je odvisna od rešitve vprašanja, kdo od tožencev je zavezanec iz spornega razmerja za plačilo vtoževanega zneska oziroma ali sta tožnika izkazala za verjetno, da imata terjatev do prve toženke.
denarna kazen – kaznovanje odvetnika – žalitev sodišča – zapisnik o naroku – ugovor – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Pravica strank in njihovih pooblaščencev do izjavljanja v postopku res dopušča določeno stopnjo tolerance, vendar pa kritika ravnanja sodišča ne sme biti nespoštljiva, nedostojna, omalovažujoča ali žaljiva. Kritika je lahko neposredna, trda in tudi ostra, vendar ne sme posegati v ugled in avtoriteto sodišča oziroma sodstva na sploh. Nestrinjanje z ravnanjem sodnika v postopku, opozorila in nasprotovanja je vedno potrebno podati na primeren in korekten način.
ZUJIK člen 45, 45/1, 45/2, 45/3, 55, 55/1, 55/2. ZJU člen 154. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZJAKRS člen 11, 11/6. ZUJF člen 50. ZJF člen 7.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - pravne osebe s področja kulture
Tožena stranka (javna agencija) je druga pravna oseba s področja kulture, zato se na podlagi prvega odstavka 45. člena ZUJIK za delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko uporabljata ZDR in splošni del ZJU, kolikor ZUJIK kot poseben zakon ne določa drugače.
Zaradi zakonskih sprememb financiranja (krčenja sredstev za izplačilo plač) je bil podan ekonomski razlog za izvedbo ukrepov v smislu reorganizacije poslovanja. Tožena stranka (posredni proračunski uporabnik) je izvedla kadrovsko racionalizacijo. Zaradi zmanjšanega obsega proračunskih sredstev je iskala možnosti pridobivanja prihodkov na trgu in naloge, ki jih je dotlej opravljal tožnik, poverila pristojnemu ministrstvu, sodelavcem oziroma zunanjim izvajalcem. S tem je podan poslovni - organizacijski razlog, zaradi katerega je tožena stranka zmanjšala število zaposlenih, potem ko tožniku ni mogla več zagotoviti dela po pogodbi o zaposlitvi.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0073159
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 67, 67/1, 67/3, 67/4, 121, 121/3. ZPP člen 21. ZNP člen 114, 114/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve– verjetnost terjatve – nastanek škode – upravljanje stvari v solastnini – posel rednega upravljanja – vzdrževanje stvari – skupni del – očiščenje kanalizacijskega jaška
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da očiščenja kanalizacijskega jaška ni mogoče opraviti drugače kot z dostopom do njega skozi pritlične prostore tožene stranke, je izpodbijana odločitev, da se izda začasna odredba, pravilna. Izdaja začasne odredbe je potrebna zaradi očiščenja kanalizacijskega jaška, ne pa zaradi čiščenja in vzdrževanja. Dopustitev dostopa do kanalizacijskega jaška zaradi čiščenja in vzdrževanja je mogoče razumeti kot permanentno možnost dostopanja, ta pa tožniku ne gre.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0071651
ZZZDR člen 51, 56. ZVKSES člen 15, 15/2, 19, 19/4, 19/5, 20, 20/3, 20/4.
skupno premoženje – posebno premoženje zakonca – odprava napak izročenih stanovanj kupcem – stroški odprave napak – zadržan del kupnine – prevzem nepremičnine – stroški nadomestne nastanitve v času odprave napak
Na podlagi določbe 3. odst. 20. čl. ZVKSES, ki določa, da plačilo zadržanega dela kupnine ni zapadlo v plačilo, dokler ni ugotovljena dokončna višina stroškov za odpravo napak, prodajalcu ni mogoče odreči pravice, da sodno zahteva preostanek plačila kupnine.
Stanovanje, kupljeno v času zakonske zveze, predstavlja posebno premoženje zakonca le tedaj, kadar ta v njegov nakup vloži svoje osebno premoženje – bodisi premoženje, ki ga je prinesel v zakon, bodisi premoženje, ki ga je dobil v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom.
Glede morebitnih stroškov nadomestne nastanitve družine K. v času odpravljanja napak stanovanja je treba ugotoviti, da odprava napak sicer neizogibno povzroča določene nevšečnosti pri uporabi stanovanja, vendar pa nikakor ne gre za strošek, ki bi bil potreben za odpravo napak, pač pa ima (lahko) v primeru, ko je ta izdatek dejansko nastal (kot potreben), kvečjemu drugo, odškodninsko pravno in dejansko podlago.