redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je spoštovala določbo 88/3 čl. ZDR (ki določa, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo), saj v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imela na razpolago prostega delovnega mesta, ustreznega za tožnico, ki bi ji ga lahko ponudila. Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas z drugimi delavci ni pomenilo prikritega zaposlovanja delavcev za nedoločen čas. Razlogi za sklenitev teh pogodb so bili različni, a skladni z 52. členom ZDR.
predhodna odredba - trditveno in dokazno breme dolžnika- nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena - premoženjsko stanje dolžnika
Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da bi dolžnik glede na upnikovo trditev, da so lahko dolžnikovi vrednostni papirji zastavljeni tudi za terjatve drugih upnikov, ter da s temi podatki upnik ne razpolaga, moral trditi in dokazati, za katere terjatve, do katere višine so obremenjeni posamezni ostali dolžnikovi vrednostni papirji, da bi verjetno izkazal svojo trditev, da kljub temu, da so zastavljeni, imajo preostalo vrednost za poplačilo upnikove terjatve ob njeni zapadlosti.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah za izid zdravljenja – subjektivni element – dokazovanje– trditveno in dokazno breme
Pri škodi za prestani strah je potrebno tudi ugotoviti, ali je pri tožeči stranki bil subjektivno podan strah za izid zdravljenja. Za pravni naslov škode zaradi prestanega strahu je namreč značilno, da mora biti subjektivno in objektivno takšen, da je pravno priznan. Ker pa tožeča stranka ni predlagala dokaza s svojim zaslišanjem, izvedenki pa tudi ni tožnik kaj takega povedal objektivno ugotovljena škoda ni dovolj.
Sodna praksa ne opravi primerjave drugih primerljivih primerov na podlagi procenta invalidnosti iz tabel za nezgodno zavarovanje zavarovalnic. Sodna praksa opravi primerjavo po funkcijah, ki so prizadete oziroma, ki jih tožnik ne more ali težje opravlja.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/3. OZ člen 287, 287/1, 287/2. ZOR člen 312, 312/1, 312/2.
odpoved najemne pogodbe – opomin – seznanitev z opominom – sestavine opomina – vrstni red vračunavanja
Opomin mora biti najemniku stanovanja vročen, saj je odpoved najemne pogodbe odvisna od dejanske seznanjenosti najemnika z vsebino predhodnega opomina. Pri tem pa ni pomembno, kakšen način vročanja opomina lastnik izbere.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - tujec
Stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ne da bi za to obstajal razlog iz 1. odst. 52. čl. ZDR, zato se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0073168
OZ člen 190. ZFPPIPP člen 442.
prenehanje najemne pogodbe – neupravičena uporaba – obogatitev – prikrajšanje – dejanska uporaba stvari – aktivni družbenik izbrisane družbe
Odločilno je, da je družba F. d.o.o. imela stroje v posesti in s tem možnost uporabe teh strojev. Ni odločilno, ali je te stroje rabila in koliko konkretno je z njimi delala. Družba F. d.o.o. je bila torej obogatena za višino mesečne najemnine, ki bi jo morala plačati za najem teh dveh strojev, ne glede na to, koliko jih je uporabljala.
plačilo razlike plače - sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od aprila 2004 do decembra 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP in ne podzakonski akt (sklep Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve – KVIAZ). KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20 %. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20 %. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS velja tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a temveč v ZZDODP. Zato je bila tožnici plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80% osnove.
Če stranki primarnega in podrednega zahtevka nista povsem identični, mora sodišče z odločanjem o podrednem zahtevku počakati do pravnomočne zavrnitve primarnega zahtevka.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe - kršitev osebnostne pravice - čast in ugled
Navedeni zapis ne predstavlja prispodobe (metafore) v zgolj bolj „sočnem“ jeziku, ki naj ne bi prešel v jezik žalitve. Drugi dolžnik pa tudi v pritožbi ni pojasnil, kakšna naj bi pravzaprav bila vsebina te metafore, ki bi jo bilo mogoče drugače razumeti kot je zapisana, torej da upnik aktivno sodeluje pri določenem kaznivem dejanju. Pravice do izražanja takšnega mnenja o upniku v medijih drugi dolžnik nima, saj ni izkazal niti trdil, da bi imel podlago v resničnih dejstvih oziroma dejstvih za katera je utemeljeno verjel, da so resnična.
izostanek obdolženca z naroka, na katerem je zaslišana priča - branje zapisnika o izpovedbi priče - pravica stranke do izjave
Ker pa je sporočil, da zaradi žetve industrijske konoplje ne more priti na sodišče (kar sicer ni opravičljiv razlog za neudeležbo na glavni obravnavi), je sodišče prve stopnje pravilno pričo, ki se je vabilu odzvala, zaslišalo izven glavne obravnave (list. št. 283 - 286 in 295 - 297). Obdolženec je zaslišanje priče I. K. ml. predlagal dne 11. 6. 2012 na glavni obravnavi, njegovemu predlogu je bilo ugodeno, a iz navedenega (neopravičljivega) razloga na glavno obravnavo, ko bi morala biti priča zaslišana, ni pristopil, zaradi česar pritožbeno zatrjevanje, da mu je bila kršena pravica do postavljanja vprašanj priči, ne more biti uspešno. Nenazadnje obdolženec na izpovedbo navedene priče, ko je bila nato s soglasjem strank na glavni obravnavi dne 4. 10. 2012 prebrana, ni imel pripomb (list. št. 314).
Če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku (enako) kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali od obeh hkrati (solidarno poroštvo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0073193
ZPP člen 180, 180/1.
zahtevek na prepoved uporabe logotipa, kratice in imena – članstvo v sindikatu – tožbene trditve – nesklepčnost – trditveno breme – pomanjkljive trditve
Pritožbene trditve o izključitvi toženca iz članstva tožnice so zgolj navržene (brez kakršne koli dokazne podlage). Pritožnica je spregledala, da njena lastna pravila določajo, da o izključitvi sindikata regije (toženec) odloča predsedstvo Konfederacije (tožnice), o čemer sploh ni ustreznih trditev (da bi predsedstvo sploh kdaj odločalo o izključitvi toženca).
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – plačilo smetarine – občinski Odlok
Pravilna je jezikovna razlaga 22. in 23. čl. Odloka, da lastniki objektov v občini Moravče, ki v teh objektih nimajo stalnega bivališča in jih ne uporabljajo ter ne ustvarjajo komunalnih odpadkov, stroškov ravnanja z odpadki niso dolžni plačevati.
lastninska tožba – negatorna tožba – uporaba dela nepremičnine – pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij – sodna poravnava – stroški postopka – umik tožbe
Tožena stranka se je branila z ugovorom, da so se solastniki o uporabi prostorov v večstanovanjski stavbi že dogovorili in na ta način prostore uporabljali že daljše obdobje. Ker je te trditve tožena stranka dokazala, se ne more sklicevati na varstvo solastnika pred posegi tretjih v solastninsko pravico in ne more uspeti z zahtevkom zoper četrto toženo stranko kot najemnico poslovnega prostora, ki na podlagi sklenjenega dogovora med solastniki tožnikoma ne pripada.
Do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani toženk, saj sklenjena sodna poravnava glede na njeno vsebino ne vsebuje realizacije tožbenega zahtevka tožnikov.
Računi, ki jih je v spis predložila tožena stranka, in ki so navedeni v Pogodbi, so enostranske listine, ki ne izkazujejo pogodbene podlage kot temelja za izstavitev računov. Poleg tega so vsi navedeni računi izstavljeni na toženo stranko in ne na tožečo stranko. Zato bi tožena stranka morala izkazati, da so bile storitve, ki so s temi računi zaračunane, dejansko opravljene v imenu in za račun tožeče stranke, da je le-ta sporne račune dejansko plačala ter katerim upnikom jih je plačala.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073223
ZPND člen 19. ZIZ člen 278.
preprečevanje nasilja v družini – regulacijska začasna odredba – čas trajanja ukrepa – uporaba določb ZIZ – ustavitev postopka
Ukrep se lahko podaljša zgolj na predlog žrtve, ne pa tudi po uradni dolžnosti, zato bi podaljšanje ukrepa lahko dosegla le predlagateljica sama pred iztekom njegovega trajanja.
V postopkih za izrek ukrepov po ZPND je treba smiselno uporabiti procesne določbe ZIZ, ki urejajo postopek za izdajo regulacijskih začasnih odredb, čeprav ZPND tega izrecno ne določa.
Tožeča stranka je svoj zahtevek temeljila na pogodbeni podlagi, ki je ni uspela dokazati, zato je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, tudi materialnopravno pravilna. Listinski dokaz – računalniški izpis o telefonskem naročilu z dne 30. 3. 2009, kot enostranska listina, ne zadošča kot dokaz o ustnem naročilu CD programa. Dejstvo, da tožena stranka CD-ja (ki ga ni naročila), ni vrnila, pa glede na v tem postopku zatrjevani pravni temelj tožbenega zahtevka, ni odločilno.