DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073223
ZPND člen 19. ZIZ člen 278.
preprečevanje nasilja v družini – regulacijska začasna odredba – čas trajanja ukrepa – uporaba določb ZIZ – ustavitev postopka
Ukrep se lahko podaljša zgolj na predlog žrtve, ne pa tudi po uradni dolžnosti, zato bi podaljšanje ukrepa lahko dosegla le predlagateljica sama pred iztekom njegovega trajanja.
V postopkih za izrek ukrepov po ZPND je treba smiselno uporabiti procesne določbe ZIZ, ki urejajo postopek za izdajo regulacijskih začasnih odredb, čeprav ZPND tega izrecno ne določa.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe - kršitev osebnostne pravice - čast in ugled
Navedeni zapis ne predstavlja prispodobe (metafore) v zgolj bolj „sočnem“ jeziku, ki naj ne bi prešel v jezik žalitve. Drugi dolžnik pa tudi v pritožbi ni pojasnil, kakšna naj bi pravzaprav bila vsebina te metafore, ki bi jo bilo mogoče drugače razumeti kot je zapisana, torej da upnik aktivno sodeluje pri določenem kaznivem dejanju. Pravice do izražanja takšnega mnenja o upniku v medijih drugi dolžnik nima, saj ni izkazal niti trdil, da bi imel podlago v resničnih dejstvih oziroma dejstvih za katera je utemeljeno verjel, da so resnična.
ZZZDR člen 129. ZPP člen 2, 7, 212, 408, 408/2, 414.
spori iz razmerij med starši in otroki – stiki – preživnina – razpravno načelo – preiskovalno načelo – načelo dispozitivnosti – izostanek odločitve o stikih
V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja dejstva in izvaja dokaze, če je to potrebno za zaščito otrok in drugih oseb, ki niso zmožne same skrbeti za svoje pravice in koristi. Sicer pa sta stranki tisti, ki morata priskrbeti procesno gradivo, t. j. navesti pravno odločilna dejstva in predlagati dokaze.
V družinskih sporih sodišče ni vezano na postavljene zahtevke, je pa o njih dolžno odločiti.
Zgolj zato, ker pogodba in njene naknadne spremembe predstavljajo celoto, še ni mogoče zaključiti, da je nično celotno pogodbeno razmerje med strankama. Nična je namreč lahko tudi le posamezna določba pogodbe, medtem ko ostala določila ostanejo v veljavi.
začetek stečajnega postopka – razlog insolventnosti
Ker drugi razlog s sklicevanjem na možnost poplačila celo upnikove zmanjšane terjatve le ob predpostavki sklenjene prisilne poravnave, torej trajnejšo nelikvidnost dolžnik sam priznava, s pritožbo ni uspel izpodbiti ugotovitve sodišča, da je dolžnik postal trajneje nelikviden, torej insolventen, zaradi česar je podan razlog za začetek stečajnega postopka.
skupno premoženje – ekonomska skupnost – dokazovanje – razvezna sodba
Razvezna sodba ni dokaz, na katerega bi se pri ugotavljanju ekonomske skupnosti lahko oprlo. Zaradi življenja strank v isti hiši in skupnega preživljanja otrok tožnikovi denarni prispevki k življenjskim stroškom ne izkazujejo ekonomske skupnosti. Le ta je ugotovljiva iz izpovedi strank, kateri je sodišče pri ugotavljanju pravno pomembnih dejstev upoštevalo.
Če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku (enako) kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali od obeh hkrati (solidarno poroštvo).
regres plačnika – solidarna obveznost – delež solidarnega dolžnika – vezanost na pravnomočno sodbo – sečnja gozda
Koliko znaša delež vsakega posameznega solidarnega dolžnika, odloči sodišče glede na težo njegove krivde in težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja.
Ker sodišče dejstev, ki jih stranki ne zatrjujeta, ne sme ugotavljati, je z ugotavljanjem dejstva, ali je z dednim dogovorom obveznosti do tožnice poleg toženca sprejel še kdo drug, kršilo razpravno načelo. Procesna kršitev je vplivala na odločitev, kajti zahtevek je zavrnjen ravno zaradi ugotovitve, da sta zavezanca iz dogovora dva in da obveznosti izpolnjuje drugi od solidarnih zavezancev.
lastninska tožba – negatorna tožba – uporaba dela nepremičnine – pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij – sodna poravnava – stroški postopka – umik tožbe
Tožena stranka se je branila z ugovorom, da so se solastniki o uporabi prostorov v večstanovanjski stavbi že dogovorili in na ta način prostore uporabljali že daljše obdobje. Ker je te trditve tožena stranka dokazala, se ne more sklicevati na varstvo solastnika pred posegi tretjih v solastninsko pravico in ne more uspeti z zahtevkom zoper četrto toženo stranko kot najemnico poslovnega prostora, ki na podlagi sklenjenega dogovora med solastniki tožnikoma ne pripada.
Do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani toženk, saj sklenjena sodna poravnava glede na njeno vsebino ne vsebuje realizacije tožbenega zahtevka tožnikov.
predhodna odredba - trditveno in dokazno breme dolžnika- nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena - premoženjsko stanje dolžnika
Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da bi dolžnik glede na upnikovo trditev, da so lahko dolžnikovi vrednostni papirji zastavljeni tudi za terjatve drugih upnikov, ter da s temi podatki upnik ne razpolaga, moral trditi in dokazati, za katere terjatve, do katere višine so obremenjeni posamezni ostali dolžnikovi vrednostni papirji, da bi verjetno izkazal svojo trditev, da kljub temu, da so zastavljeni, imajo preostalo vrednost za poplačilo upnikove terjatve ob njeni zapadlosti.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah za izid zdravljenja – subjektivni element – dokazovanje– trditveno in dokazno breme
Pri škodi za prestani strah je potrebno tudi ugotoviti, ali je pri tožeči stranki bil subjektivno podan strah za izid zdravljenja. Za pravni naslov škode zaradi prestanega strahu je namreč značilno, da mora biti subjektivno in objektivno takšen, da je pravno priznan. Ker pa tožeča stranka ni predlagala dokaza s svojim zaslišanjem, izvedenki pa tudi ni tožnik kaj takega povedal objektivno ugotovljena škoda ni dovolj.
Sodna praksa ne opravi primerjave drugih primerljivih primerov na podlagi procenta invalidnosti iz tabel za nezgodno zavarovanje zavarovalnic. Sodna praksa opravi primerjavo po funkcijah, ki so prizadete oziroma, ki jih tožnik ne more ali težje opravlja.
plačilo razlike plače - sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od aprila 2004 do decembra 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP in ne podzakonski akt (sklep Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve – KVIAZ). KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20 %. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20 %. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS velja tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a temveč v ZZDODP. Zato je bila tožnici plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80% osnove.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – plačilo smetarine – občinski Odlok
Pravilna je jezikovna razlaga 22. in 23. čl. Odloka, da lastniki objektov v občini Moravče, ki v teh objektih nimajo stalnega bivališča in jih ne uporabljajo ter ne ustvarjajo komunalnih odpadkov, stroškov ravnanja z odpadki niso dolžni plačevati.
ZIZ ne predvideva, da bi v primeru omejitve izvršbe na podlagi drugega odstavka 34. člena ZIZ sodišče smelo ustaviti izvršbo na druga sredstva oziroma predmete izvršbe po predlogu dolžnika. Omejitev izvršbe tudi ni podlaga za razveljavitev že opravljenih izvršilnih dejanj.