Ker sodišče dejstev, ki jih stranki ne zatrjujeta, ne sme ugotavljati, je z ugotavljanjem dejstva, ali je z dednim dogovorom obveznosti do tožnice poleg toženca sprejel še kdo drug, kršilo razpravno načelo. Procesna kršitev je vplivala na odločitev, kajti zahtevek je zavrnjen ravno zaradi ugotovitve, da sta zavezanca iz dogovora dva in da obveznosti izpolnjuje drugi od solidarnih zavezancev.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – dokazna ocena
Za navedeno fazo postopka takšne trditve, kot tudi dokazi, zadoščajo, saj izvršilno sodišče ne more ugotavljati pravne narave razmerja med strankami, če je to sporno, in ne ocenjevati dokazov. Naloga izvršilnega sodišča je le presoja ugovora v smeri, ali bi dolžnik z ugovornimi trditvami, če bi jih v nadaljevanju postopka uspel dokazati, lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, in, ali bi s predlaganimi dokazi (z vidika logičnega preizkusa) lahko dokazal svoje trditve.
pogodba o finančnem leasingu – razveljavitev pogodbe – bistvena zmota – neobstoječa pogodba – predmet pogodbe – nesporazum o predmetu
Opredelitev vozila z vsemi podatki, ki omogočajo njegovo identifikacijo (znamka, tip vozila, leto izdelave, številka šasije), v pisni pogodbi že pojmovno izključuje možnost nesporazuma o predmetu. Če je tožnica mislila, da sklepa pogodbo za drugo vozilo, gre lahko le za zmoto o predmetu, kar ne more biti upoštevano, ne daje pa podlage za sklep o neobstoječi pogodbi.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica – sklenitev prodajne pogodbe – vpis v zemljiško knjigo – zapuščinski postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je glede na to, da je kupoprodajno pogodbo, čeprav v času trajanja zakonske zveze, sklenil le pokojni, in glede na to, da ta nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo, manj verjetna pravica vdove, kljub temu, da velja zakonita domneva po drugem odstavku 51. člena ZZZDR.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - tujec
Stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ne da bi za to obstajal razlog iz 1. odst. 52. čl. ZDR, zato se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.
ZOR člen 70, 70/1, 997, 998. OZ člen 55, 55/1, 1012, 1013.
poroštvo – veljavnost izjave o poroštvu – obličnost izjave o poroštvu
Namen obličnosti pri poroštveni izjavi je v varstvu poroka pred nepremišljenostjo. Ker je toženka kot direktorica glavnega dolžnika vedela za glavno obveznost, za katero se je zavezala kot porok, interes toženke kot poroka v konkretni zadevi ni bil v ničemer prizadet. Zato ni razloga, da bi poroštveni izjavi zaradi pomanjkljive obličnosti odrekli veljavnost.
Upnik v pritožbi navaja, da je do priglašenih stroškov upravičen, saj okoliščine primera kažejo, da razlogov za drugi neuspešni poskus rubeža ni mogoče pripisati neskrbnosti izvršitelja, ampak razlogom na strani dolžnika (ne nujno krivdnim). Višje sodišče tega argumenta ne sprejema. Dne 1 3. 2013 so bili podani vsi pogoji za opravo izvršilnega dejanja, ki bi bilo opravljeno bodisi uspešno bodisi neuspešno. Dne 1. 3. 2013 so nastali stroški, ki niso bili v ničemer potrebni za izvršbo – le ponovilo se je že predhodno neuspešno opravljeno dejanje.
plačilo razlike plače - sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od aprila 2004 do decembra 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP in ne podzakonski akt (sklep Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve – KVIAZ). KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20 %. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20 %. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS velja tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a temveč v ZZDODP. Zato je bila tožnici plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80% osnove.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – plačilo smetarine – občinski Odlok
Pravilna je jezikovna razlaga 22. in 23. čl. Odloka, da lastniki objektov v občini Moravče, ki v teh objektih nimajo stalnega bivališča in jih ne uporabljajo ter ne ustvarjajo komunalnih odpadkov, stroškov ravnanja z odpadki niso dolžni plačevati.
Računi, ki jih je v spis predložila tožena stranka, in ki so navedeni v Pogodbi, so enostranske listine, ki ne izkazujejo pogodbene podlage kot temelja za izstavitev računov. Poleg tega so vsi navedeni računi izstavljeni na toženo stranko in ne na tožečo stranko. Zato bi tožena stranka morala izkazati, da so bile storitve, ki so s temi računi zaračunane, dejansko opravljene v imenu in za račun tožeče stranke, da je le-ta sporne račune dejansko plačala ter katerim upnikom jih je plačala.
Pritožnik bo moral predlagati, da ga sodišče oprosti plačila stroškov, torej tudi izvedenine, po določbah ZBPP. Vendar se lahko predlaga oprostitev plačila stroškov postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in za dejanja v pravdi, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073169
SZ – 1 člen 111, 111/1. OZ člen 579, 583, 583/3.
tožba na izselitev – pravni naslov za uporabo stanovanja – prekarij preklic dovoljenja za bivanje
Ker je tožnica svoje dovoljenje za bivanje tožencu preklicala, je dolžan stanovanje zapustiti. Le-to je v konkretnem primeru najbolj pomembno. Okoliščina, kako sta bila s tožnico dogovorjena glede plačevanja najemnine za stanovanje in obratovalnih stroškov, oziroma kdo od njiju jih je dejansko plačeval, ne vpliva na vprašanje, ali je toženec imel lasten pravni naslov za uporabo stanovanja.
regres plačnika – solidarna obveznost – delež solidarnega dolžnika – vezanost na pravnomočno sodbo – sečnja gozda
Koliko znaša delež vsakega posameznega solidarnega dolžnika, odloči sodišče glede na težo njegove krivde in težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja.
predhodna odredba - trditveno in dokazno breme dolžnika- nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena - premoženjsko stanje dolžnika
Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da bi dolžnik glede na upnikovo trditev, da so lahko dolžnikovi vrednostni papirji zastavljeni tudi za terjatve drugih upnikov, ter da s temi podatki upnik ne razpolaga, moral trditi in dokazati, za katere terjatve, do katere višine so obremenjeni posamezni ostali dolžnikovi vrednostni papirji, da bi verjetno izkazal svojo trditev, da kljub temu, da so zastavljeni, imajo preostalo vrednost za poplačilo upnikove terjatve ob njeni zapadlosti.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah za izid zdravljenja – subjektivni element – dokazovanje– trditveno in dokazno breme
Pri škodi za prestani strah je potrebno tudi ugotoviti, ali je pri tožeči stranki bil subjektivno podan strah za izid zdravljenja. Za pravni naslov škode zaradi prestanega strahu je namreč značilno, da mora biti subjektivno in objektivno takšen, da je pravno priznan. Ker pa tožeča stranka ni predlagala dokaza s svojim zaslišanjem, izvedenki pa tudi ni tožnik kaj takega povedal objektivno ugotovljena škoda ni dovolj.
Sodna praksa ne opravi primerjave drugih primerljivih primerov na podlagi procenta invalidnosti iz tabel za nezgodno zavarovanje zavarovalnic. Sodna praksa opravi primerjavo po funkcijah, ki so prizadete oziroma, ki jih tožnik ne more ali težje opravlja.
Tožnica je za gibanje izven kraja stalnega bivanja imela odobritev osebne zdravnice, ki je bila po odločbi imenovanega zdravnika za to tudi pristojna. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, pri čemer Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne določajo, v kakšni obliki mora biti vnaprejšnja odobritev dana. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je takšna ureditev posledica tega, da imenovani zdravnik pred odločanjem o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov nad 30 dni običajno nima osebnih stikov z zavarovancem in tega ne pregleda (236. in 237. člen Pravil), temveč ima neposredne stike z zavarovancem še naprej njegov osebni zdravnik. Pravila zato tudi ne določajo, da je osebni zdravnik v takšnem primeru vezan na prejšnja navodila imenovanega zdravnika, oziroma da so ta navodila dejanska ovira za dovolitev odhoda izven kraja bivanja s strani osebnega zdravnika. Ker tožena stranka tudi ni dokazala, da bi tožnica kršila navodila zdravnika, tj. zlorabila bolniški stalež z izvajanjem sindikalne dejavnosti oziroma z udeležbo na sindikalnem sestanku pri odvetniku, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici po določbi 8. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
vloge, vezane na rok – oddaja vloge na pošto – vložitev predloga za prisilno poravnavo
Po 112. členu ZPP pa se za dan izročitve vloge sodišču šteje dan oddaje vloge na pošto, če se vloga pošlje po pošti priporočeno, vendar to velja le za tiste vloge, ki so vezane na rok. Ne gre le za vloge, vezane na zakonske procesne ali sodne roke, pač pa tudi za materialne roke – prekluzivne roke za vložitev zahtevka in za zastaralne roke.
Predlog za začetek postopka prisilne poravnave ni vezan na noben rok (zakonski procesni rok ali materialni rok), v katerem bi bil dolžnik upravičen oziroma dolžan vložiti predlog. Zato za presojo dneva vložitve predloga za prisilno poravnavo in posledično trenutka nastanka pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave ni mogoče uporabiti pravil iz 112. člena ZPP o dnevu oddaje priporočene pošiljke (predloga) na pošto kot dnevu izročitve predloga sodišču.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073163
ZPP člen 411.
regulacijska začasna odredba – stiki – meje odločanja pritožbenega sodišča – nova dejstva
V pritožbenem postopku sodišče presoja pravilnost odločitve o zavrnitvi regulacijske začasne odredbe v mejah samega predloga. Morebitna kasnejša dejstva so lahko pravno relevantna le glede nadaljnjega začasnega urejanja stikov, na samo pravilnost sklepa pa za nazaj ne morejo vplivati.