ZIZ člen 257. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 41, 47, 47/1, 47/2.
zavarovanje terjatve - predhodna odredba - pogoji za predhodno odredbo po Uredbi Bruselj I
Zavarovanje s predhodno odredbo je v primeru že razglašene izvršljivosti avtomatično dovoljeno na podlagi drugega odstavka 47. člena Uredbe Bruselj I. Uporaba določb nacionalnega prava, ki dodatno omejujejo izdajo ukrepov zavarovanja (v našem primeru določbe prvega odstavka 257. člena ZIZ), je v tem primeru izključena. Sodišče s sklepom o zavarovanju dejansko odloči le o tem, katera sredstva zavarovanja so v konkretnem primeru dovoljena.
pravica do stikov - odvzem stikov - začasna odredba
Začasna odredba kot sredstvo zavarovanja je izjemen ukrep, ki ga lahko sodišče izda le, če je potrebno posredovanje sodišča še preden je izdana končna odločba. Zato mora sodišče zlasti pri vprašanjih, ki zadevajo mld. otroke, skrbno presoditi ali so podane kakšne posebne okoliščine, iz katerih izhaja, da je potreben nujen ukrep. Podani morajo biti razlogi o takšni ogroženosti otroka, da je potrebna takojšnja prepoved stikov, še preden sodišče izvede dokazni postopek.
predhodna odredba - trditveno in dokazno breme dolžnika- nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena - premoženjsko stanje dolžnika
Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da bi dolžnik glede na upnikovo trditev, da so lahko dolžnikovi vrednostni papirji zastavljeni tudi za terjatve drugih upnikov, ter da s temi podatki upnik ne razpolaga, moral trditi in dokazati, za katere terjatve, do katere višine so obremenjeni posamezni ostali dolžnikovi vrednostni papirji, da bi verjetno izkazal svojo trditev, da kljub temu, da so zastavljeni, imajo preostalo vrednost za poplačilo upnikove terjatve ob njeni zapadlosti.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah za izid zdravljenja – subjektivni element – dokazovanje– trditveno in dokazno breme
Pri škodi za prestani strah je potrebno tudi ugotoviti, ali je pri tožeči stranki bil subjektivno podan strah za izid zdravljenja. Za pravni naslov škode zaradi prestanega strahu je namreč značilno, da mora biti subjektivno in objektivno takšen, da je pravno priznan. Ker pa tožeča stranka ni predlagala dokaza s svojim zaslišanjem, izvedenki pa tudi ni tožnik kaj takega povedal objektivno ugotovljena škoda ni dovolj.
Sodna praksa ne opravi primerjave drugih primerljivih primerov na podlagi procenta invalidnosti iz tabel za nezgodno zavarovanje zavarovalnic. Sodna praksa opravi primerjavo po funkcijah, ki so prizadete oziroma, ki jih tožnik ne more ali težje opravlja.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – dokazna ocena
Sodišče v tej fazi postopka ne sme dokazno oceniti posameznega dokaza, temveč lahko presodi le, ali je dokaz v pravno pomembni zvezi z zatrjevanim dejstvom. V izvršilnem postopku sodišče presoja le obrazloženost ugovora, torej se omeji le na tako imenovan formalni preizkus ugovora; ali je ugovor tudi vsebinsko utemeljen, pa se ugotavlja v nadaljevanju postopka.
plačilo razlike plače - sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od aprila 2004 do decembra 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP in ne podzakonski akt (sklep Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve – KVIAZ). KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20 %. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20 %. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS velja tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a temveč v ZZDODP. Zato je bila tožnici plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80% osnove.
Ker sodišče dejstev, ki jih stranki ne zatrjujeta, ne sme ugotavljati, je z ugotavljanjem dejstva, ali je z dednim dogovorom obveznosti do tožnice poleg toženca sprejel še kdo drug, kršilo razpravno načelo. Procesna kršitev je vplivala na odločitev, kajti zahtevek je zavrnjen ravno zaradi ugotovitve, da sta zavezanca iz dogovora dva in da obveznosti izpolnjuje drugi od solidarnih zavezancev.
Če stranki primarnega in podrednega zahtevka nista povsem identični, mora sodišče z odločanjem o podrednem zahtevku počakati do pravnomočne zavrnitve primarnega zahtevka.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – plačilo smetarine – občinski Odlok
Pravilna je jezikovna razlaga 22. in 23. čl. Odloka, da lastniki objektov v občini Moravče, ki v teh objektih nimajo stalnega bivališča in jih ne uporabljajo ter ne ustvarjajo komunalnih odpadkov, stroškov ravnanja z odpadki niso dolžni plačevati.
izostanek obdolženca z naroka, na katerem je zaslišana priča - branje zapisnika o izpovedbi priče - pravica stranke do izjave
Ker pa je sporočil, da zaradi žetve industrijske konoplje ne more priti na sodišče (kar sicer ni opravičljiv razlog za neudeležbo na glavni obravnavi), je sodišče prve stopnje pravilno pričo, ki se je vabilu odzvala, zaslišalo izven glavne obravnave (list. št. 283 - 286 in 295 - 297). Obdolženec je zaslišanje priče I. K. ml. predlagal dne 11. 6. 2012 na glavni obravnavi, njegovemu predlogu je bilo ugodeno, a iz navedenega (neopravičljivega) razloga na glavno obravnavo, ko bi morala biti priča zaslišana, ni pristopil, zaradi česar pritožbeno zatrjevanje, da mu je bila kršena pravica do postavljanja vprašanj priči, ne more biti uspešno. Nenazadnje obdolženec na izpovedbo navedene priče, ko je bila nato s soglasjem strank na glavni obravnavi dne 4. 10. 2012 prebrana, ni imel pripomb (list. št. 314).
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe - kršitev osebnostne pravice - čast in ugled
Navedeni zapis ne predstavlja prispodobe (metafore) v zgolj bolj „sočnem“ jeziku, ki naj ne bi prešel v jezik žalitve. Drugi dolžnik pa tudi v pritožbi ni pojasnil, kakšna naj bi pravzaprav bila vsebina te metafore, ki bi jo bilo mogoče drugače razumeti kot je zapisana, torej da upnik aktivno sodeluje pri določenem kaznivem dejanju. Pravice do izražanja takšnega mnenja o upniku v medijih drugi dolžnik nima, saj ni izkazal niti trdil, da bi imel podlago v resničnih dejstvih oziroma dejstvih za katera je utemeljeno verjel, da so resnična.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073190
ZIZ člen 135, 135/2, 266, 266/1, 266/2, 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 29.
začasna odredba – upravno izplačilna prepoved – regulacijska začasna odredba – pristojnost slovenskega sodišča – mednarodna pristojnost
Zakonskega teksta, da ima izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo pravni učinek sklepa o izvršbi, ni mogoče razumeti, da postane sklep o izvršbi. Gre zgolj za učinek proti sodnim izvršbam na denarno terjatev dolžnika, ki se vršijo na njegovo plačo.
Začasna odredba s katero se anticipira odločitev v glavni stvari (regulacijska začasna odredba), je v primerih zavarovanja denarnih terjatev, v splošnem sistemu začasnih odredb po ZIZ izključena.
Če je za meritorno odločanje o zahtevku po pravilih Uredbe pri določitvi mednarodne pristojnosti za začasne odredbe ali ukrepe zavarovanja pristojno slovensko sodišče (o tem bo moralo prvostopenjsko sodišče v nadaljevanju pravde še odločiti), je podana tudi pristojnost za ukrepe zavarovanja. Ta pristojnost pa je podana tudi v primeru, če bi sodišče odločilo, da je za odločanje o glavni zadevi pristojno tuje sodišče. Določba o izključni pristojnosti sodišča, pri katerem teče postopek, se po naravi stvari lahko nanaša le na pristojnost slovenskega sodišča.
skupno premoženje – ekonomska skupnost – dokazovanje – razvezna sodba
Razvezna sodba ni dokaz, na katerega bi se pri ugotavljanju ekonomske skupnosti lahko oprlo. Zaradi življenja strank v isti hiši in skupnega preživljanja otrok tožnikovi denarni prispevki k življenjskim stroškom ne izkazujejo ekonomske skupnosti. Le ta je ugotovljiva iz izpovedi strank, kateri je sodišče pri ugotavljanju pravno pomembnih dejstev upoštevalo.
regres plačnika – solidarna obveznost – delež solidarnega dolžnika – vezanost na pravnomočno sodbo – sečnja gozda
Koliko znaša delež vsakega posameznega solidarnega dolžnika, odloči sodišče glede na težo njegove krivde in težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja.
odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi izgube bližnjega – sestra - trajnejša življenjska skupnost - delovna nesreča – soprispevek delavca – odgovornost organizatorja del – glavni izvajalec
V času smrti pokojnega je tudi sestra M. živela v družinski skupnosti s staršema in bratom, med njimi, tudi med njo in bratom, je obstajala močna čustvena navezanost, brat ji je pomagal pri učenju v šoli in pazil nanjo v času odraščanja. Ni mogoč zaključek, da ji odškodnina glede na to, da je brat s 1. 3. 2007 odšel na delo v Slovenijo, ne pripada, ker naj bi s tem trajnejša življenjska skupnost med njima prenehala. Ta predpostavlja medsebojno fizično in čustveno odvisnost ljudi, ki v takšni skupnosti prebivajo, ki pa je v konkretnem primeru nedvomno obstajala.
Organizacija dela na gradbišču je bila v sferi tretjega toženca in kot organizator oziroma glavni izvajalec del je bil dolžan poskrbeti za možnost neoviranega in varnega izvajanja dela vseh delavcev na gradbišču, ne glede na to, ali so bili v delovnem razmerju pri njem ali pri podizvajalcu. Na takšno presojo ne morejo imeti vpliva določila pogodb med prvim in tretjim tožencem (kooperantska, podizvajalska, sporazum o ureditvi varnosti in zdravja pri delu na skupnem delovišču) o porazdelitvi posameznih opravil v zvezi z zagotavljanjem varnega dela delavcev na gradbišču.
ZZZDR člen 129. ZPP člen 2, 7, 212, 408, 408/2, 414.
spori iz razmerij med starši in otroki – stiki – preživnina – razpravno načelo – preiskovalno načelo – načelo dispozitivnosti – izostanek odločitve o stikih
V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja dejstva in izvaja dokaze, če je to potrebno za zaščito otrok in drugih oseb, ki niso zmožne same skrbeti za svoje pravice in koristi. Sicer pa sta stranki tisti, ki morata priskrbeti procesno gradivo, t. j. navesti pravno odločilna dejstva in predlagati dokaze.
V družinskih sporih sodišče ni vezano na postavljene zahtevke, je pa o njih dolžno odločiti.
ZOR člen 70, 70/1, 997, 998. OZ člen 55, 55/1, 1012, 1013.
poroštvo – veljavnost izjave o poroštvu – obličnost izjave o poroštvu
Namen obličnosti pri poroštveni izjavi je v varstvu poroka pred nepremišljenostjo. Ker je toženka kot direktorica glavnega dolžnika vedela za glavno obveznost, za katero se je zavezala kot porok, interes toženke kot poroka v konkretni zadevi ni bil v ničemer prizadet. Zato ni razloga, da bi poroštveni izjavi zaradi pomanjkljive obličnosti odrekli veljavnost.
Upnik v pritožbi navaja, da je do priglašenih stroškov upravičen, saj okoliščine primera kažejo, da razlogov za drugi neuspešni poskus rubeža ni mogoče pripisati neskrbnosti izvršitelja, ampak razlogom na strani dolžnika (ne nujno krivdnim). Višje sodišče tega argumenta ne sprejema. Dne 1 3. 2013 so bili podani vsi pogoji za opravo izvršilnega dejanja, ki bi bilo opravljeno bodisi uspešno bodisi neuspešno. Dne 1. 3. 2013 so nastali stroški, ki niso bili v ničemer potrebni za izvršbo – le ponovilo se je že predhodno neuspešno opravljeno dejanje.