vloge, vezane na rok – oddaja vloge na pošto – vložitev predloga za prisilno poravnavo
Po 112. členu ZPP pa se za dan izročitve vloge sodišču šteje dan oddaje vloge na pošto, če se vloga pošlje po pošti priporočeno, vendar to velja le za tiste vloge, ki so vezane na rok. Ne gre le za vloge, vezane na zakonske procesne ali sodne roke, pač pa tudi za materialne roke – prekluzivne roke za vložitev zahtevka in za zastaralne roke.
Predlog za začetek postopka prisilne poravnave ni vezan na noben rok (zakonski procesni rok ali materialni rok), v katerem bi bil dolžnik upravičen oziroma dolžan vložiti predlog. Zato za presojo dneva vložitve predloga za prisilno poravnavo in posledično trenutka nastanka pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave ni mogoče uporabiti pravil iz 112. člena ZPP o dnevu oddaje priporočene pošiljke (predloga) na pošto kot dnevu izročitve predloga sodišču.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073163
ZPP člen 411.
regulacijska začasna odredba – stiki – meje odločanja pritožbenega sodišča – nova dejstva
V pritožbenem postopku sodišče presoja pravilnost odločitve o zavrnitvi regulacijske začasne odredbe v mejah samega predloga. Morebitna kasnejša dejstva so lahko pravno relevantna le glede nadaljnjega začasnega urejanja stikov, na samo pravilnost sklepa pa za nazaj ne morejo vplivati.
pravica do stikov - odvzem stikov - začasna odredba
Začasna odredba kot sredstvo zavarovanja je izjemen ukrep, ki ga lahko sodišče izda le, če je potrebno posredovanje sodišča še preden je izdana končna odločba. Zato mora sodišče zlasti pri vprašanjih, ki zadevajo mld. otroke, skrbno presoditi ali so podane kakšne posebne okoliščine, iz katerih izhaja, da je potreben nujen ukrep. Podani morajo biti razlogi o takšni ogroženosti otroka, da je potrebna takojšnja prepoved stikov, še preden sodišče izvede dokazni postopek.
spor o pristojnost – samostojni podjetnik posameznik – gospodarski spor – sporazum o krajevni pristojnosti
V tej zadevi gre za gospodarski spor. Kljub temu, da toženec ni več samostojni podjetnik, gre po podatkih spisa za spor, ki izvira iz medsebojnih pravnih razmerij tožeče stranke, ki je delniška družba in samostojnega podjetja, kar je bil prej toženec. Ni relevantno, da je tožencu medtem prenehal status samostojnega podjetnika.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe - kršitev osebnostne pravice - čast in ugled
Navedeni zapis ne predstavlja prispodobe (metafore) v zgolj bolj „sočnem“ jeziku, ki naj ne bi prešel v jezik žalitve. Drugi dolžnik pa tudi v pritožbi ni pojasnil, kakšna naj bi pravzaprav bila vsebina te metafore, ki bi jo bilo mogoče drugače razumeti kot je zapisana, torej da upnik aktivno sodeluje pri določenem kaznivem dejanju. Pravice do izražanja takšnega mnenja o upniku v medijih drugi dolžnik nima, saj ni izkazal niti trdil, da bi imel podlago v resničnih dejstvih oziroma dejstvih za katera je utemeljeno verjel, da so resnična.
lastninska tožba – negatorna tožba – uporaba dela nepremičnine – pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij – sodna poravnava – stroški postopka – umik tožbe
Tožena stranka se je branila z ugovorom, da so se solastniki o uporabi prostorov v večstanovanjski stavbi že dogovorili in na ta način prostore uporabljali že daljše obdobje. Ker je te trditve tožena stranka dokazala, se ne more sklicevati na varstvo solastnika pred posegi tretjih v solastninsko pravico in ne more uspeti z zahtevkom zoper četrto toženo stranko kot najemnico poslovnega prostora, ki na podlagi sklenjenega dogovora med solastniki tožnikoma ne pripada.
Do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani toženk, saj sklenjena sodna poravnava glede na njeno vsebino ne vsebuje realizacije tožbenega zahtevka tožnikov.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073223
ZPND člen 19. ZIZ člen 278.
preprečevanje nasilja v družini – regulacijska začasna odredba – čas trajanja ukrepa – uporaba določb ZIZ – ustavitev postopka
Ukrep se lahko podaljša zgolj na predlog žrtve, ne pa tudi po uradni dolžnosti, zato bi podaljšanje ukrepa lahko dosegla le predlagateljica sama pred iztekom njegovega trajanja.
V postopkih za izrek ukrepov po ZPND je treba smiselno uporabiti procesne določbe ZIZ, ki urejajo postopek za izdajo regulacijskih začasnih odredb, čeprav ZPND tega izrecno ne določa.
Računi, ki jih je v spis predložila tožena stranka, in ki so navedeni v Pogodbi, so enostranske listine, ki ne izkazujejo pogodbene podlage kot temelja za izstavitev računov. Poleg tega so vsi navedeni računi izstavljeni na toženo stranko in ne na tožečo stranko. Zato bi tožena stranka morala izkazati, da so bile storitve, ki so s temi računi zaračunane, dejansko opravljene v imenu in za račun tožeče stranke, da je le-ta sporne račune dejansko plačala ter katerim upnikom jih je plačala.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073169
SZ – 1 člen 111, 111/1. OZ člen 579, 583, 583/3.
tožba na izselitev – pravni naslov za uporabo stanovanja – prekarij preklic dovoljenja za bivanje
Ker je tožnica svoje dovoljenje za bivanje tožencu preklicala, je dolžan stanovanje zapustiti. Le-to je v konkretnem primeru najbolj pomembno. Okoliščina, kako sta bila s tožnico dogovorjena glede plačevanja najemnine za stanovanje in obratovalnih stroškov, oziroma kdo od njiju jih je dejansko plačeval, ne vpliva na vprašanje, ali je toženec imel lasten pravni naslov za uporabo stanovanja.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – dokazna ocena
Za navedeno fazo postopka takšne trditve, kot tudi dokazi, zadoščajo, saj izvršilno sodišče ne more ugotavljati pravne narave razmerja med strankami, če je to sporno, in ne ocenjevati dokazov. Naloga izvršilnega sodišča je le presoja ugovora v smeri, ali bi dolžnik z ugovornimi trditvami, če bi jih v nadaljevanju postopka uspel dokazati, lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, in, ali bi s predlaganimi dokazi (z vidika logičnega preizkusa) lahko dokazal svoje trditve.
pogodba o finančnem leasingu – razveljavitev pogodbe – bistvena zmota – neobstoječa pogodba – predmet pogodbe – nesporazum o predmetu
Opredelitev vozila z vsemi podatki, ki omogočajo njegovo identifikacijo (znamka, tip vozila, leto izdelave, številka šasije), v pisni pogodbi že pojmovno izključuje možnost nesporazuma o predmetu. Če je tožnica mislila, da sklepa pogodbo za drugo vozilo, gre lahko le za zmoto o predmetu, kar ne more biti upoštevano, ne daje pa podlage za sklep o neobstoječi pogodbi.
Zgolj zato, ker pogodba in njene naknadne spremembe predstavljajo celoto, še ni mogoče zaključiti, da je nično celotno pogodbeno razmerje med strankama. Nična je namreč lahko tudi le posamezna določba pogodbe, medtem ko ostala določila ostanejo v veljavi.
odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi izgube bližnjega – sestra - trajnejša življenjska skupnost - delovna nesreča – soprispevek delavca – odgovornost organizatorja del – glavni izvajalec
V času smrti pokojnega je tudi sestra M. živela v družinski skupnosti s staršema in bratom, med njimi, tudi med njo in bratom, je obstajala močna čustvena navezanost, brat ji je pomagal pri učenju v šoli in pazil nanjo v času odraščanja. Ni mogoč zaključek, da ji odškodnina glede na to, da je brat s 1. 3. 2007 odšel na delo v Slovenijo, ne pripada, ker naj bi s tem trajnejša življenjska skupnost med njima prenehala. Ta predpostavlja medsebojno fizično in čustveno odvisnost ljudi, ki v takšni skupnosti prebivajo, ki pa je v konkretnem primeru nedvomno obstajala.
Organizacija dela na gradbišču je bila v sferi tretjega toženca in kot organizator oziroma glavni izvajalec del je bil dolžan poskrbeti za možnost neoviranega in varnega izvajanja dela vseh delavcev na gradbišču, ne glede na to, ali so bili v delovnem razmerju pri njem ali pri podizvajalcu. Na takšno presojo ne morejo imeti vpliva določila pogodb med prvim in tretjim tožencem (kooperantska, podizvajalska, sporazum o ureditvi varnosti in zdravja pri delu na skupnem delovišču) o porazdelitvi posameznih opravil v zvezi z zagotavljanjem varnega dela delavcev na gradbišču.
ZIZ člen 257. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 41, 47, 47/1, 47/2.
zavarovanje terjatve - predhodna odredba - pogoji za predhodno odredbo po Uredbi Bruselj I
Zavarovanje s predhodno odredbo je v primeru že razglašene izvršljivosti avtomatično dovoljeno na podlagi drugega odstavka 47. člena Uredbe Bruselj I. Uporaba določb nacionalnega prava, ki dodatno omejujejo izdajo ukrepov zavarovanja (v našem primeru določbe prvega odstavka 257. člena ZIZ), je v tem primeru izključena. Sodišče s sklepom o zavarovanju dejansko odloči le o tem, katera sredstva zavarovanja so v konkretnem primeru dovoljena.
regres plačnika – solidarna obveznost – delež solidarnega dolžnika – vezanost na pravnomočno sodbo – sečnja gozda
Koliko znaša delež vsakega posameznega solidarnega dolžnika, odloči sodišče glede na težo njegove krivde in težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja.
Tožnica je za gibanje izven kraja stalnega bivanja imela odobritev osebne zdravnice, ki je bila po odločbi imenovanega zdravnika za to tudi pristojna. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, pri čemer Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne določajo, v kakšni obliki mora biti vnaprejšnja odobritev dana. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je takšna ureditev posledica tega, da imenovani zdravnik pred odločanjem o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov nad 30 dni običajno nima osebnih stikov z zavarovancem in tega ne pregleda (236. in 237. člen Pravil), temveč ima neposredne stike z zavarovancem še naprej njegov osebni zdravnik. Pravila zato tudi ne določajo, da je osebni zdravnik v takšnem primeru vezan na prejšnja navodila imenovanega zdravnika, oziroma da so ta navodila dejanska ovira za dovolitev odhoda izven kraja bivanja s strani osebnega zdravnika. Ker tožena stranka tudi ni dokazala, da bi tožnica kršila navodila zdravnika, tj. zlorabila bolniški stalež z izvajanjem sindikalne dejavnosti oziroma z udeležbo na sindikalnem sestanku pri odvetniku, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici po določbi 8. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je spoštovala določbo 88/3 čl. ZDR (ki določa, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo), saj v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imela na razpolago prostega delovnega mesta, ustreznega za tožnico, ki bi ji ga lahko ponudila. Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas z drugimi delavci ni pomenilo prikritega zaposlovanja delavcev za nedoločen čas. Razlogi za sklenitev teh pogodb so bili različni, a skladni z 52. členom ZDR.
Ker sodišče dejstev, ki jih stranki ne zatrjujeta, ne sme ugotavljati, je z ugotavljanjem dejstva, ali je z dednim dogovorom obveznosti do tožnice poleg toženca sprejel še kdo drug, kršilo razpravno načelo. Procesna kršitev je vplivala na odločitev, kajti zahtevek je zavrnjen ravno zaradi ugotovitve, da sta zavezanca iz dogovora dva in da obveznosti izpolnjuje drugi od solidarnih zavezancev.