ZOR člen 70, 70/1, 997, 998. OZ člen 55, 55/1, 1012, 1013.
poroštvo – veljavnost izjave o poroštvu – obličnost izjave o poroštvu
Namen obličnosti pri poroštveni izjavi je v varstvu poroka pred nepremišljenostjo. Ker je toženka kot direktorica glavnega dolžnika vedela za glavno obveznost, za katero se je zavezala kot porok, interes toženke kot poroka v konkretni zadevi ni bil v ničemer prizadet. Zato ni razloga, da bi poroštveni izjavi zaradi pomanjkljive obličnosti odrekli veljavnost.
Upnik v pritožbi navaja, da je do priglašenih stroškov upravičen, saj okoliščine primera kažejo, da razlogov za drugi neuspešni poskus rubeža ni mogoče pripisati neskrbnosti izvršitelja, ampak razlogom na strani dolžnika (ne nujno krivdnim). Višje sodišče tega argumenta ne sprejema. Dne 1 3. 2013 so bili podani vsi pogoji za opravo izvršilnega dejanja, ki bi bilo opravljeno bodisi uspešno bodisi neuspešno. Dne 1. 3. 2013 so nastali stroški, ki niso bili v ničemer potrebni za izvršbo – le ponovilo se je že predhodno neuspešno opravljeno dejanje.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica – sklenitev prodajne pogodbe – vpis v zemljiško knjigo – zapuščinski postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je glede na to, da je kupoprodajno pogodbo, čeprav v času trajanja zakonske zveze, sklenil le pokojni, in glede na to, da ta nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo, manj verjetna pravica vdove, kljub temu, da velja zakonita domneva po drugem odstavku 51. člena ZZZDR.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe - kršitev osebnostne pravice - čast in ugled
Navedeni zapis ne predstavlja prispodobe (metafore) v zgolj bolj „sočnem“ jeziku, ki naj ne bi prešel v jezik žalitve. Drugi dolžnik pa tudi v pritožbi ni pojasnil, kakšna naj bi pravzaprav bila vsebina te metafore, ki bi jo bilo mogoče drugače razumeti kot je zapisana, torej da upnik aktivno sodeluje pri določenem kaznivem dejanju. Pravice do izražanja takšnega mnenja o upniku v medijih drugi dolžnik nima, saj ni izkazal niti trdil, da bi imel podlago v resničnih dejstvih oziroma dejstvih za katera je utemeljeno verjel, da so resnična.
začetek stečajnega postopka – razlog insolventnosti
Ker drugi razlog s sklicevanjem na možnost poplačila celo upnikove zmanjšane terjatve le ob predpostavki sklenjene prisilne poravnave, torej trajnejšo nelikvidnost dolžnik sam priznava, s pritožbo ni uspel izpodbiti ugotovitve sodišča, da je dolžnik postal trajneje nelikviden, torej insolventen, zaradi česar je podan razlog za začetek stečajnega postopka.
Če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku (enako) kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali od obeh hkrati (solidarno poroštvo).
Pritožnik bo moral predlagati, da ga sodišče oprosti plačila stroškov, torej tudi izvedenine, po določbah ZBPP. Vendar se lahko predlaga oprostitev plačila stroškov postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in za dejanja v pravdi, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – dokazna ocena
Sodišče v tej fazi postopka ne sme dokazno oceniti posameznega dokaza, temveč lahko presodi le, ali je dokaz v pravno pomembni zvezi z zatrjevanim dejstvom. V izvršilnem postopku sodišče presoja le obrazloženost ugovora, torej se omeji le na tako imenovan formalni preizkus ugovora; ali je ugovor tudi vsebinsko utemeljen, pa se ugotavlja v nadaljevanju postopka.
družba kot izvedenka – nagrada izvedenca – pritegnitev tujih strokovnjakov
Izvedensko mnenje je bilo brez dvoma izdelano. Dejstvo, da si je družba izvedenka pri tem za področje zavarovalništva pomagala z dvema strokovnjakoma iz tujine, pa samo po sebi še ne more biti razlog za neplačilo opravljenega dela. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo tudi za delo obeh tujih strokovnjakov priznana urna postavka kot jo določajo Smernice, torej enaka, kot če bi delo, ki sta ga opravila tuja strokovnjaka, opravili osebi zaposleni pri izvedencu.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – dokazna ocena
Za navedeno fazo postopka takšne trditve, kot tudi dokazi, zadoščajo, saj izvršilno sodišče ne more ugotavljati pravne narave razmerja med strankami, če je to sporno, in ne ocenjevati dokazov. Naloga izvršilnega sodišča je le presoja ugovora v smeri, ali bi dolžnik z ugovornimi trditvami, če bi jih v nadaljevanju postopka uspel dokazati, lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, in, ali bi s predlaganimi dokazi (z vidika logičnega preizkusa) lahko dokazal svoje trditve.
pogodba o finančnem leasingu – razveljavitev pogodbe – bistvena zmota – neobstoječa pogodba – predmet pogodbe – nesporazum o predmetu
Opredelitev vozila z vsemi podatki, ki omogočajo njegovo identifikacijo (znamka, tip vozila, leto izdelave, številka šasije), v pisni pogodbi že pojmovno izključuje možnost nesporazuma o predmetu. Če je tožnica mislila, da sklepa pogodbo za drugo vozilo, gre lahko le za zmoto o predmetu, kar ne more biti upoštevano, ne daje pa podlage za sklep o neobstoječi pogodbi.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073223
ZPND člen 19. ZIZ člen 278.
preprečevanje nasilja v družini – regulacijska začasna odredba – čas trajanja ukrepa – uporaba določb ZIZ – ustavitev postopka
Ukrep se lahko podaljša zgolj na predlog žrtve, ne pa tudi po uradni dolžnosti, zato bi podaljšanje ukrepa lahko dosegla le predlagateljica sama pred iztekom njegovega trajanja.
V postopkih za izrek ukrepov po ZPND je treba smiselno uporabiti procesne določbe ZIZ, ki urejajo postopek za izdajo regulacijskih začasnih odredb, čeprav ZPND tega izrecno ne določa.
Ker sodišče dejstev, ki jih stranki ne zatrjujeta, ne sme ugotavljati, je z ugotavljanjem dejstva, ali je z dednim dogovorom obveznosti do tožnice poleg toženca sprejel še kdo drug, kršilo razpravno načelo. Procesna kršitev je vplivala na odločitev, kajti zahtevek je zavrnjen ravno zaradi ugotovitve, da sta zavezanca iz dogovora dva in da obveznosti izpolnjuje drugi od solidarnih zavezancev.
lastninska tožba – negatorna tožba – uporaba dela nepremičnine – pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij – sodna poravnava – stroški postopka – umik tožbe
Tožena stranka se je branila z ugovorom, da so se solastniki o uporabi prostorov v večstanovanjski stavbi že dogovorili in na ta način prostore uporabljali že daljše obdobje. Ker je te trditve tožena stranka dokazala, se ne more sklicevati na varstvo solastnika pred posegi tretjih v solastninsko pravico in ne more uspeti z zahtevkom zoper četrto toženo stranko kot najemnico poslovnega prostora, ki na podlagi sklenjenega dogovora med solastniki tožnikoma ne pripada.
Do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani toženk, saj sklenjena sodna poravnava glede na njeno vsebino ne vsebuje realizacije tožbenega zahtevka tožnikov.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073169
SZ – 1 člen 111, 111/1. OZ člen 579, 583, 583/3.
tožba na izselitev – pravni naslov za uporabo stanovanja – prekarij preklic dovoljenja za bivanje
Ker je tožnica svoje dovoljenje za bivanje tožencu preklicala, je dolžan stanovanje zapustiti. Le-to je v konkretnem primeru najbolj pomembno. Okoliščina, kako sta bila s tožnico dogovorjena glede plačevanja najemnine za stanovanje in obratovalnih stroškov, oziroma kdo od njiju jih je dejansko plačeval, ne vpliva na vprašanje, ali je toženec imel lasten pravni naslov za uporabo stanovanja.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/3. OZ člen 287, 287/1, 287/2. ZOR člen 312, 312/1, 312/2.
odpoved najemne pogodbe – opomin – seznanitev z opominom – sestavine opomina – vrstni red vračunavanja
Opomin mora biti najemniku stanovanja vročen, saj je odpoved najemne pogodbe odvisna od dejanske seznanjenosti najemnika z vsebino predhodnega opomina. Pri tem pa ni pomembno, kakšen način vročanja opomina lastnik izbere.
Stroški elektrike, vode in ogrevanja ne sodijo med bremena skupne stvari v smislu 68. člena SPZ, ki bremenijo solastnike v sorazmerju z velikostjo njihovih idealnih deležev. Gre namreč za stroške, ki so jih solastniki dolžni plačati, ker energijo in vodo koristijo oziroma uporabljajo. Zato se stroškovno breme solastnikov v razmerju med njimi porazdeli glede na dejansko uporabo posameznih storitev v zvezi z uporabo stvari.
vloge, vezane na rok – oddaja vloge na pošto – vložitev predloga za prisilno poravnavo
Po 112. členu ZPP pa se za dan izročitve vloge sodišču šteje dan oddaje vloge na pošto, če se vloga pošlje po pošti priporočeno, vendar to velja le za tiste vloge, ki so vezane na rok. Ne gre le za vloge, vezane na zakonske procesne ali sodne roke, pač pa tudi za materialne roke – prekluzivne roke za vložitev zahtevka in za zastaralne roke.
Predlog za začetek postopka prisilne poravnave ni vezan na noben rok (zakonski procesni rok ali materialni rok), v katerem bi bil dolžnik upravičen oziroma dolžan vložiti predlog. Zato za presojo dneva vložitve predloga za prisilno poravnavo in posledično trenutka nastanka pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave ni mogoče uporabiti pravil iz 112. člena ZPP o dnevu oddaje priporočene pošiljke (predloga) na pošto kot dnevu izročitve predloga sodišču.