OZ člen 1019, 1019/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10.
spor majhne vrednosti – jasnost in nedvoumnost predloga za izvedbo naroka - predlog za zaslišanje priče
Zahteva za izvedbo naroka, ki za stranki ustvarja pomembne pravne posledice, mora biti jasno in nedvoumno izražena. Sodna praksa, ki se je v podobnih primerih že izoblikovala, dokaznemu predlogu za zaslišanje prič (enako velja za dokaz z zaslišanjem strank) ne pripisuje pravne narave zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu tudi ugodilo. Ni pa sodišče prve stopnje dolžno stranke pozivati, da se izjavijo o tem, ali zahtevajo narok ali ne. Še toliko bolj to velja za postopke, v katerih sodelujejo kvalificirani pooblaščenci, kar velja tudi za konkretni primer, saj slednjim pravila postopka niso in ne smejo biti nepoznana.
zavarovanje dokazov – zaslišanje stranke – upravičeni razlogi – napredovanje bolezni
Zaradi utemeljene bojazni, da se dokaz pozneje zaradi morebitne bolezni ne bo mogel izvesti oz. da bo njegova izvedba pozneje težja, je podan pogoj za zavarovanje dokazov.
Ker je sodišče prve stopnje potem, ko se pogrešanka v oklicu določenem roku ni javila, odločilo z izpodbijanim sklepom, ne da bi poprej opravilo narok in na njem izvedlo dokaze, je postopalo nezakonito, ker stranki (udeležencu) ni bila dana možnost obravnavanja).
Ker toženka po izselitvi ni bila več uporabnica tožničinih storitev in ker je najemodajalec o tem obvestil upravnika zgradbe, toženka ne more biti več zavezana za plačilo storitev odvoza odpadkov.
Ker zoper dolžnika ni bil pravnomočno zaključen stečajni postopek, temveč postopek prisilne poravnave, bi moralo sodišče prve stopnje odločati o nadaljevanju (že po zakonu) prekinjenega postopka v skladu z določbami 212. do 216. člena ZFPPIPP.
verodostojna listina - spor majhne vrednosti - izvedba naroka na predlog stranke - trditveno in dokazno breme
Ker je toženka v obravnavani zadevi dovoljeni izvršbi obrazloženo ugovarjala, se je postopek nadaljeval z obravnavanjem glavne stvari - s presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zaradi posebnosti takšnega postopka (izvršilni predlog se sedaj obravnava kot tožba v pravdi) mora tožeča stranka v nadaljevanju postopka v skladu z razpravnim načelom najprej predložiti ustrezno procesno gradivo oziroma podlago za obravnavanje, kar pomeni, da navede dejstva in predlaga dokaze, ki utemeljujejo njen zahtevek, pri čemer verodostojna listina ne predstavlja njenih dejanskih navedb, saj gre za listino, ki ima v pravdnem postopku le dokazno vrednost – tožeča stranka z njo „samo“ dokazuje in potrjuje svoje navedbe, ne more pa jih nadomestiti (primerjaj odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 256/2006 z dne 13. 9. 2006).
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – obseg opravljenih del
Pritožba z navedbo, da tožeča stranka ni izkazala dodatnih postavk, ki so navedene v obračunu, izpodbija dejansko stanje glede obsega opravljenih del, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar v sporih majhne vrednosti ni dopustno.
: oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti – neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanju
Na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1 je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pridobilo podatke o premoženjskem stanju tožnika. Na podlagi pridobljenih podatkov je sodišče prve stopnje upravičeno zaključilo, da je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju navedel neresnične podatke, kar pomeni, da je treba izjavi o premoženjskem stanju v celoti odreči dokazno vrednost in v posledici zavrniti predlog za taksno oprostitev.
obveznost etažnih lastnikov – obratovalni stroški – plačilo vode – ključ delitev – pravilnik – aktivna legitimacija – izterjava stroškov dobaviteljev – zakonsko pooblastilo – pooblastilo etažnih lastnikov – spor majhne vrednosti
Po 118. členu SPZ ima upravnik zakonsko pooblastilo, da skrbi za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov, poleg tega pa tudi za porazdeljevanje in izterjavo obveznosti iz tega naslova. To pooblastilo upravniku izhaja tudi iz 50. člena SZ-1. Enako velja za izvajanje sklepov etažnih lastnikov, na čemer temelji pooblastilo tožeči stranki za izterjavo vtoževanih stroškov upravljanja.
spor majhne vrednosti – dopusten pritožbeni razlog – izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja – obstoj poslovnega razmerja – višina terjatve
Pritožbene trditve, da med pravdnima strankama ne obstaja poslovno razmerje, in da je sodišče zmotno ugotovilo višino terjatve, predstavljajo pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
skupno premoženje – ekonomska skupnost – dokazovanje – razvezna sodba
Razvezna sodba ni dokaz, na katerega bi se pri ugotavljanju ekonomske skupnosti lahko oprlo. Zaradi življenja strank v isti hiši in skupnega preživljanja otrok tožnikovi denarni prispevki k življenjskim stroškom ne izkazujejo ekonomske skupnosti. Le ta je ugotovljiva iz izpovedi strank, kateri je sodišče pri ugotavljanju pravno pomembnih dejstev upoštevalo.
Če stranki primarnega in podrednega zahtevka nista povsem identični, mora sodišče z odločanjem o podrednem zahtevku počakati do pravnomočne zavrnitve primarnega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0073193
ZPP člen 180, 180/1.
zahtevek na prepoved uporabe logotipa, kratice in imena – članstvo v sindikatu – tožbene trditve – nesklepčnost – trditveno breme – pomanjkljive trditve
Pritožbene trditve o izključitvi toženca iz članstva tožnice so zgolj navržene (brez kakršne koli dokazne podlage). Pritožnica je spregledala, da njena lastna pravila določajo, da o izključitvi sindikata regije (toženec) odloča predsedstvo Konfederacije (tožnice), o čemer sploh ni ustreznih trditev (da bi predsedstvo sploh kdaj odločalo o izključitvi toženca).
Če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku (enako) kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali od obeh hkrati (solidarno poroštvo).
Stroški elektrike, vode in ogrevanja ne sodijo med bremena skupne stvari v smislu 68. člena SPZ, ki bremenijo solastnike v sorazmerju z velikostjo njihovih idealnih deležev. Gre namreč za stroške, ki so jih solastniki dolžni plačati, ker energijo in vodo koristijo oziroma uporabljajo. Zato se stroškovno breme solastnikov v razmerju med njimi porazdeli glede na dejansko uporabo posameznih storitev v zvezi z uporabo stvari.
vloge, vezane na rok – oddaja vloge na pošto – vložitev predloga za prisilno poravnavo
Po 112. členu ZPP pa se za dan izročitve vloge sodišču šteje dan oddaje vloge na pošto, če se vloga pošlje po pošti priporočeno, vendar to velja le za tiste vloge, ki so vezane na rok. Ne gre le za vloge, vezane na zakonske procesne ali sodne roke, pač pa tudi za materialne roke – prekluzivne roke za vložitev zahtevka in za zastaralne roke.
Predlog za začetek postopka prisilne poravnave ni vezan na noben rok (zakonski procesni rok ali materialni rok), v katerem bi bil dolžnik upravičen oziroma dolžan vložiti predlog. Zato za presojo dneva vložitve predloga za prisilno poravnavo in posledično trenutka nastanka pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave ni mogoče uporabiti pravil iz 112. člena ZPP o dnevu oddaje priporočene pošiljke (predloga) na pošto kot dnevu izročitve predloga sodišču.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073163
ZPP člen 411.
regulacijska začasna odredba – stiki – meje odločanja pritožbenega sodišča – nova dejstva
V pritožbenem postopku sodišče presoja pravilnost odločitve o zavrnitvi regulacijske začasne odredbe v mejah samega predloga. Morebitna kasnejša dejstva so lahko pravno relevantna le glede nadaljnjega začasnega urejanja stikov, na samo pravilnost sklepa pa za nazaj ne morejo vplivati.
regres plačnika – solidarna obveznost – delež solidarnega dolžnika – vezanost na pravnomočno sodbo – sečnja gozda
Koliko znaša delež vsakega posameznega solidarnega dolžnika, odloči sodišče glede na težo njegove krivde in težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073190
ZIZ člen 135, 135/2, 266, 266/1, 266/2, 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 29.
začasna odredba – upravno izplačilna prepoved – regulacijska začasna odredba – pristojnost slovenskega sodišča – mednarodna pristojnost
Zakonskega teksta, da ima izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo pravni učinek sklepa o izvršbi, ni mogoče razumeti, da postane sklep o izvršbi. Gre zgolj za učinek proti sodnim izvršbam na denarno terjatev dolžnika, ki se vršijo na njegovo plačo.
Začasna odredba s katero se anticipira odločitev v glavni stvari (regulacijska začasna odredba), je v primerih zavarovanja denarnih terjatev, v splošnem sistemu začasnih odredb po ZIZ izključena.
Če je za meritorno odločanje o zahtevku po pravilih Uredbe pri določitvi mednarodne pristojnosti za začasne odredbe ali ukrepe zavarovanja pristojno slovensko sodišče (o tem bo moralo prvostopenjsko sodišče v nadaljevanju pravde še odločiti), je podana tudi pristojnost za ukrepe zavarovanja. Ta pristojnost pa je podana tudi v primeru, če bi sodišče odločilo, da je za odločanje o glavni zadevi pristojno tuje sodišče. Določba o izključni pristojnosti sodišča, pri katerem teče postopek, se po naravi stvari lahko nanaša le na pristojnost slovenskega sodišča.