Pri določitvi preživnine se je treba opreti na okviren obseg potreb, katerih nujnost zadovoljitve pada na lestvici potreb od primarnih življenjskih do prostočasnih. Katere od teh potreb se lahko zadovoljijo oziroma njihov obseg, je odvisno od (materialne in pridobitne) zmožnosti otrokovih staršev. Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti zato v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Tega ni mogoče matematično natančno odmeriti, ampak gre za rezultat vrednotenja. Pri določitvi preživnine gre zato za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila že vsaka novota v preživninskih potrebah upravičenca oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.
ugotovitev dedičev – ugotovitev zapuščine – oblika zahtevka – vstopna pravica – dajatveni zahtevek – tožba na izročitev zapuščine
Zahtevku, kot je postavljen, ni mogoče ugoditi. Ne vsebuje niti ugotovitvenega dela, da so tožniki dediči pok. M. M. (ki je od J. M. in F. M. podedovala denacionalizirano premoženje), niti zahtevka za izročitev zapuščine. Pravilno postavljen ugotovitveni in dajatveni zahtevek ter posledično izrek sodbe bi bila ustrezna podlaga za vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo, zato je zahtevek za vpis lastninske pravice nepotreben. Ker je zahtevek zavrnjen, pa tudi materialne podlage za vpis lastninske pravice tožnikov ni.
neposredno izvršljiv notarski zapis - dokazovanje zapadlosti terjatve - vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku - dokazilo o priporočeni pošiljki
S strogim vztrajanjem na stališču, da mora biti vedno izkazana dejanska vročitev pisne izjave o zapadlosti dolga dolžniku s podpisano povratnico, bi resda lahko bilo velikemu delu upnikov odvzeto pravno varstvo v primerih, ko se dolžniki izogibajo prejemu poštne pošiljke, vendar pa je v takšnem primeru upnik dolžan za verjetno izkazati, da se dolžnik izogiba vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve. Pri tem zgolj enkratni poskus vročitve izjave o zapadlosti s povratnico, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni dvignil, za izkaz izogibanja vročitvi (praviloma) ne zadošča.
javna priobčitev glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – višina nadomestila – uporaba in veljavnost pravilnika – tarifa – civilna kazen – opustitev posredovanja podatkov – dolžnost obveščanja uporabnikov
Stališče, da je toženec dolžan plačati tožniku (le) nadomestilo, skladno s tarifo iz Pravilnika 1998, je pravilno in je posledica prav tako pravilnega zaključka, da je Pravilnik 2006 nezakonit, saj ni bil sprejet na zakonsko ustrezen način.
Neposredovanje podatkov o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice. Tarifa za izračun predvideva tudi drugo metodo.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/2. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-12. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 20/1, 20/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški postopka – stroški upravljanja in hrambe predmetov – teža vozila – potni stroški izvršitelja
Plačilo za hrambo zaseženega vozila in manipulacijo je odvisno od teže vozila, ki se lahko izračuna na podlagi podatka o masi vozila, ki je navedena v prometnem dovoljenju.
Izvršitelj je upravičen do povračila izdatkov za prevozne stroške, če so ti stroški povezani z opravljanjem izvršilnih dejanj, različni lokaciji pisarne in skladišča pa spadata v okvir načina njegovega poslovanja.
ZPUOOD člen 17. ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZGD-1 člen 394. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe
Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe je bil izdan 15.11.2011, torej še v času veljavnosti ZFPPIPP. Ker je bil enoletni rok za vložitev tožbe zamujen, je tožeča stranka izgubila pravico uveljavljanja terjatve od tožencev.
regulacijska začasna odredba – stiki otrok – zavarovanje koristi otrok – enakomerna porazdelitev stikov med oba starša
S pogostimi stiki bosta deklici ohranili povezanost z obema staršema ter tudi povezanost z okoljem pri tožniku, v katerem sta odraščali in v katerem imata prijatelje na eni strani ter na drugi strani z okoljem pri toženki in njeni materi, kar je v tej fazi postopka, ko še ni meritorno odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok enemu od staršev, najprimernejša odločitev.
dopolnilni sklep – popravni sklep – predujem za izvedenca – sklep procesnega vodstva – nagrada izvedencu – nestrinjanje z mnenjem izvedenca
Glede na to, da je sklep, s katerim je sodišče izvedenki priznalo nagrado in povrnitev stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja, postal pravnomočen dne 12. 2. 2013, je vložitev dodatnega stroškovnika dne 22. 3. 2013, ki ga je sodišče štelo kot predlog za dopolnitev sklepa izvedenine, vložen po preteku 15-dnevnega roka po prvem odstavku 325. člena ZPP, zaradi česar bi ga moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanem izvedeniškem mnenju pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem. Presoja tega očitka pa ni predmet sklepa odmerjene nagrade izvedenca. Na podlagi 249. člena ZPP je namreč izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno izvedensko delo, ne glede na to, ali je(bo) sodišče njegovemu mnenju pri svoji odločitvi sledilo ali ne, zato je ta pritožbeni očitek neutemeljen.
Sklep o založitvi oziroma doplačilu manjkajočega predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj ima značaj sklepa o procesnem vodstvu.
začasna odredba – stranka v postopku zavarovanja z začasno odredbo - izvršilni naslov, izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo – družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo
Sodišče lahko v izvršilnem postopku, na podlagi 25. člena ZIZ, na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika. Vendar pa to določilo lahko pomeni zgolj podlago za zaključek, da je terjatev tožnika z verjetnostjo izkazana tudi zoper AM kot družbenico, ne pomeni pa, da je na njeni podlagi, ne da bi AM v postopku sodelovala kot stranka, zoper njo mogoče izdati začasno odredbo. V konkretnem primeru pritožnik AM ni navedel kot stranke postopka, zato začasne odredbe zoper njo ni mogoče izdati.
ugovor zoper sklep o izvršbi – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – izostanek odgovora na ugovor
Če upnik v opominu k plačilu judikatne terjatve dolžnika pozove k plačilu obveznosti in navede, da bo plačilo vračunal v izpolnitev glavnice, dolžnik pa plačilo tudi opravi, sodišče ne more opraviti vračunanja izpolnitve po 288. členu OZ.
Če upnik na obrazložen ugovor dolžnika ne odgovori, upnikove navedbe v umiku predloga za izvršbo, o katerem sodišče ni odločalo, niso pomembne.
Ker tožeča stranka ni podala trditev, da je umaknila tožbo takoj, ko ji je tožena stranka izpolnila zahtevek (dokaza o tem ne prilaga niti v pritožbi), ni podlage za uporabo izjeme od splošnega pravila o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe, določene v prvem odstavku 158. člena ZPP.
Ker tožnik sodne takse ni plačal in ker tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožbo umaknil.
Pri odločanju o upravičenosti upnika do povračila stroškov poizvedb o dolžnikovem premoženju je potrebno presoditi, ali so bili stroški priglašenih poizvedb potrebni za izvršbo.
oprostitev plačila sodnih taks – zavezanec za plačilo sodne takse – občina - preslikava listin iz sodnega spisa – taksna oprostitev – načelo zakonitosti
Stališče sodišča prve stopnje, da taksna oprostitev, ki je v zakonu določena za posebej naštete subjekte, med katere sodi tudi pritožnica, ne velja za primere, ko ti subjekti ne nastopajo kot stranke, niti za posebne primere, določene v 10. razdelku taksne tarife, nima opore v zakonu. Takšne izjeme bi morale biti v zakonu ali tarifi posebej predpisane.
Zmotno je stališče tožnice, da svojega premoženjskega stanja ni dolžna dokazovati, ker je brezposelna. V skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZST-1, se šteje, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje le v primeru, ko stranka prejema denarno socialno pomoč.
KZ-1 člen 135, 135/1, 211, 211/1, 211/3. KZ člen 217, 217/1. ZKP člen 299, 299/2, 329, 329/4, 372, 372-4.
nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - predlaganje dokazov na glavni obravnavi
V obravnavani obširni kazenski zadevi, kjer se je kriminalna dejavnost obdolženca končala z odreditvijo pripora, pa je koncentracija zbranih dokazov sovpadala z odreditvijo pripora (ne le obdolženega V.S.). Zato ni mogoče sklepati, da so na glavni obravnavi podani predlogi za izvedbo dodatnih dokazov manever tožilstva, temveč gre za logično posledico navedenih objektivnih okoliščin, zaradi katerih so policisti še v teku preiskave in nato glavne obravnave zbirali in prejemali podatke ter jih poslali državni tožilki, ta pa sodišču. Zaradi teh objektivnih okoliščin priporne zadeve od strank ni smiselno terjati podrobnejše utemeljitve, zakaj izvedba vseh dokazov ni bila predlagana že prej, temveč šele na glavni obravnavi. Ob določbah ZKP, ki od strank zahtevajo določnost navedb dokazov, ki se naj izvedejo na glavni obravnavi, pa ne gre prezreti, da so te namenjene določitvi okvira poteka postopka ter njegovi hitrosti in ekonomičnosti, nikakor pa ne smejo biti uporabljene v škodo popolne in pravilne razjasnitve dejanskega stanja in iskanja materialne resnice.
Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno. Ker so pooblaščenci sodišče prve stopnje o odpovedi pooblastila tretjemu obvestiti šele 5.7.2012, je bila vročitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo, ki je bila opravljena 26.6.2012, pravilna, čeprav je pritožbo tretji sicer vložil sam in ne po pooblaščencih.
ZOR člen 376. ZPP člen 227, 227/4, 285, 286, 286/1, 337, 337/1.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaranja – škodljive imisije - premoženjska škoda – pritožbena novota – pravočasnost dokaznega predloga – prekluzija – materialno procesno vodstvo – pomanjkljiva trditvena podlaga
Terjatve za povzročeno škodo zastarajo v 3 letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil, v vsakem primeru pa v 5 letih, odkar je škoda nastala.
odločitev o ugovoru - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka
V postopku po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora sodišče prve stopnje pri odločanju o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi upnikove izjave o umiku predloga poleg 43. člena ZIZ, upoštevati tudi določbe prvega odstavka 441. člena ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga in je dolžno o vloženih pravnih sredstvih dolžnika kljub upnikovi izjavi o umiku predloga za izvršbo sprejeti odločitev v obliki sodne odločbe ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti.
Ker zoper dolžnika ni bil pravnomočno zaključen stečajni postopek, temveč postopek prisilne poravnave, bi moralo sodišče prve stopnje odločati o nadaljevanju (že po zakonu) prekinjenega postopka v skladu z določbami 212. do 216. člena ZFPPIPP.