odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev dobrega imena in časti – vzdevek – vprašanje žaljivosti izjave – objektivnost – negativna vrednostna sodba – neresnična dejstva
Kriterij za presojo razžalitve dobrega imena in časti je v civilnem pravu objektiven, izjavo pa je treba presojati kot celoto, upoštevaje njen običajen, navaden namen. Pri tem se upoštevajo tudi navade, obnašanja in dobri običaji, ki vladajo v določeni kulturni sredini.
Za razžalitev mora biti podano izražanje negativnih vrednostnih sodb ali neresničnih dejstev. Kot tipično žaljiva velja (neresnična) izjava, ki vsebuje očitek nezakonitega ali nemoralnega ravnanja. Žaljivo je praviloma tisto izražanje, ki lahko povzroči, da je neka oseba osovražena, prezirana ali osmešena, pri čemer so pomembne vse okoliščine posameznega primera.
neposredno izvršljiv notarski zapis - dokazovanje zapadlosti terjatve - vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku - dokazilo o priporočeni pošiljki
S strogim vztrajanjem na stališču, da mora biti vedno izkazana dejanska vročitev pisne izjave o zapadlosti dolga dolžniku s podpisano povratnico, bi resda lahko bilo velikemu delu upnikov odvzeto pravno varstvo v primerih, ko se dolžniki izogibajo prejemu poštne pošiljke, vendar pa je v takšnem primeru upnik dolžan za verjetno izkazati, da se dolžnik izogiba vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve. Pri tem zgolj enkratni poskus vročitve izjave o zapadlosti s povratnico, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni dvignil, za izkaz izogibanja vročitvi (praviloma) ne zadošča.
odpoved najemne pogodbe – neplačevanje najemnine – obstoj odpovednega razloga
Sodišče obstoj odpovednega razloga ugotavlja za nazaj, torej po stanju pred vložitvijo tožbe (ob vložitvi tožbe morajo biti vsi pogoji za odpoved najemne pogodbe ali za tožbeni zahtevek na izselitev že podani).
Sicer sporno vprašanje (ne)veljavnosti pogodbe o upravljanju se ne nanaša na aktivno legitimacijo tožnikov (to etažni lastniki imajo), pač pa na zastopstvo etažnih lastnikov (tožnikov). Zato je materialnopravno zgrešeno sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek presojalo vsebinsko in ga (kot neutemeljenega) zavrnilo na podlagi ugotovitve o neizkazanosti zakonskih pogojev pritožnika za zastopstvo tožnikov. Gre za vprašanje neizkazanosti procesne predpostavke za tožbo (sposobnost biti stranka postopka oziroma pooblastila za zastopanje - ko zakoniti zastopnik, ki je tožbo vložil, ni zakoniti zastopnik, ob tem da je tisti, v čigar imenu je bila tožba vložena, lahko pravdna stranka, a ta za vloženo tožbo ne ve).
javna priobčitev glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – višina nadomestila – uporaba in veljavnost pravilnika – tarifa – civilna kazen – opustitev posredovanja podatkov – dolžnost obveščanja uporabnikov
Stališče, da je toženec dolžan plačati tožniku (le) nadomestilo, skladno s tarifo iz Pravilnika 1998, je pravilno in je posledica prav tako pravilnega zaključka, da je Pravilnik 2006 nezakonit, saj ni bil sprejet na zakonsko ustrezen način.
Neposredovanje podatkov o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice. Tarifa za izračun predvideva tudi drugo metodo.
odvzem poslovne sposobnosti – nerazumljiv izrek – jasna in okvirna določitev poslov
Sodišče mora v svoji odločbi okvirno, vendar pa predvsem jasno določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost, ali obratno, posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati. Le tako vsebinsko opredeljen delen odvzem poslovne sposobnosti, upoštevajoč načelo sorazmernosti, ne posega prekomerno v človekove pravice.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da toženka ob prejemu izbrisne pobotnice ni bila seznanjena z Dogovorom in da ji izbrisna pobotnica ni bila dana v hrambo v smislu 87. člena ZN, je pravilen zaključek, da ravnanje toženke, ki je izbrisno pobotnico posredovala zemljiški knjigi, ni bilo protipravno in da odškodninska odgovornost toženke že zato ni podana.
Zmotno je stališče tožnice, da svojega premoženjskega stanja ni dolžna dokazovati, ker je brezposelna. V skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZST-1, se šteje, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje le v primeru, ko stranka prejema denarno socialno pomoč.
KZ-1 člen 135, 135/1, 211, 211/1, 211/3. KZ člen 217, 217/1. ZKP člen 299, 299/2, 329, 329/4, 372, 372-4.
nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - predlaganje dokazov na glavni obravnavi
V obravnavani obširni kazenski zadevi, kjer se je kriminalna dejavnost obdolženca končala z odreditvijo pripora, pa je koncentracija zbranih dokazov sovpadala z odreditvijo pripora (ne le obdolženega V.S.). Zato ni mogoče sklepati, da so na glavni obravnavi podani predlogi za izvedbo dodatnih dokazov manever tožilstva, temveč gre za logično posledico navedenih objektivnih okoliščin, zaradi katerih so policisti še v teku preiskave in nato glavne obravnave zbirali in prejemali podatke ter jih poslali državni tožilki, ta pa sodišču. Zaradi teh objektivnih okoliščin priporne zadeve od strank ni smiselno terjati podrobnejše utemeljitve, zakaj izvedba vseh dokazov ni bila predlagana že prej, temveč šele na glavni obravnavi. Ob določbah ZKP, ki od strank zahtevajo določnost navedb dokazov, ki se naj izvedejo na glavni obravnavi, pa ne gre prezreti, da so te namenjene določitvi okvira poteka postopka ter njegovi hitrosti in ekonomičnosti, nikakor pa ne smejo biti uporabljene v škodo popolne in pravilne razjasnitve dejanskega stanja in iskanja materialne resnice.
oprostitev plačila sodnih taks – zavezanec za plačilo sodne takse – občina - preslikava listin iz sodnega spisa – taksna oprostitev – načelo zakonitosti
Stališče sodišča prve stopnje, da taksna oprostitev, ki je v zakonu določena za posebej naštete subjekte, med katere sodi tudi pritožnica, ne velja za primere, ko ti subjekti ne nastopajo kot stranke, niti za posebne primere, določene v 10. razdelku taksne tarife, nima opore v zakonu. Takšne izjeme bi morale biti v zakonu ali tarifi posebej predpisane.
Ker tožnik sodne takse ni plačal in ker tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožbo umaknil.
Pri odločanju o upravičenosti upnika do povračila stroškov poizvedb o dolžnikovem premoženju je potrebno presoditi, ali so bili stroški priglašenih poizvedb potrebni za izvršbo.
Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno. Ker so pooblaščenci sodišče prve stopnje o odpovedi pooblastila tretjemu obvestiti šele 5.7.2012, je bila vročitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo, ki je bila opravljena 26.6.2012, pravilna, čeprav je pritožbo tretji sicer vložil sam in ne po pooblaščencih.
ugovor zoper sklep o izvršbi – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – izostanek odgovora na ugovor
Če upnik v opominu k plačilu judikatne terjatve dolžnika pozove k plačilu obveznosti in navede, da bo plačilo vračunal v izpolnitev glavnice, dolžnik pa plačilo tudi opravi, sodišče ne more opraviti vračunanja izpolnitve po 288. členu OZ.
Če upnik na obrazložen ugovor dolžnika ne odgovori, upnikove navedbe v umiku predloga za izvršbo, o katerem sodišče ni odločalo, niso pomembne.
odločitev o ugovoru - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka
V postopku po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora sodišče prve stopnje pri odločanju o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi upnikove izjave o umiku predloga poleg 43. člena ZIZ, upoštevati tudi določbe prvega odstavka 441. člena ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga in je dolžno o vloženih pravnih sredstvih dolžnika kljub upnikovi izjavi o umiku predloga za izvršbo sprejeti odločitev v obliki sodne odločbe ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti.
ZOR člen 376. ZPP člen 227, 227/4, 285, 286, 286/1, 337, 337/1.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaranja – škodljive imisije - premoženjska škoda – pritožbena novota – pravočasnost dokaznega predloga – prekluzija – materialno procesno vodstvo – pomanjkljiva trditvena podlaga
Terjatve za povzročeno škodo zastarajo v 3 letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil, v vsakem primeru pa v 5 letih, odkar je škoda nastala.
Ker tožeča stranka ni podala trditev, da je umaknila tožbo takoj, ko ji je tožena stranka izpolnila zahtevek (dokaza o tem ne prilaga niti v pritožbi), ni podlage za uporabo izjeme od splošnega pravila o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe, določene v prvem odstavku 158. člena ZPP.
Ker toženka po izselitvi ni bila več uporabnica tožničinih storitev in ker je najemodajalec o tem obvestil upravnika zgradbe, toženka ne more biti več zavezana za plačilo storitev odvoza odpadkov.