plačilo uporabnine – prikrajšanje lastnika – privolitev v prikrajšanje – volenti non fit iniuria
Pravica do uporabnine se ne priznava, če lastnik (solastnik) v svoje prikrajšanje privoli. Uporabnina je namreč šele posledica, ki sledi kršitvi pravice ali objektivni nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ne alternativa, ki bi jo tožnika lahko izbrala po tem, ko sta bivanje drugega toženca v stanovanju leta dolgo sprejemala oz. brez ugovorov tolerirala.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – izgubljeni dobiček – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za manjvrednost poškodovane stvari
Ker se kot nevšečnosti med zdravljenjem pri odmeri višine lahko upoštevajo le tiste nevšečnosti, ki so tožniku dejansko nastale, so pritožbene navedbe o tem, zakaj tožnik fizioterapije ni mogel obiskovati, pravno nerelevantne.
Denarna odškodnina za škodo zaradi manjvrednosti je enaka razliki med vrednostjo stvari, če do poškodbe ne bi prišlo in vrednostjo, ki jo ima poškodovana stvar po popravilu.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/2. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-12. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 20/1, 20/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški postopka – stroški upravljanja in hrambe predmetov – teža vozila – potni stroški izvršitelja
Plačilo za hrambo zaseženega vozila in manipulacijo je odvisno od teže vozila, ki se lahko izračuna na podlagi podatka o masi vozila, ki je navedena v prometnem dovoljenju.
Izvršitelj je upravičen do povračila izdatkov za prevozne stroške, če so ti stroški povezani z opravljanjem izvršilnih dejanj, različni lokaciji pisarne in skladišča pa spadata v okvir načina njegovega poslovanja.
regulacijska začasna odredba – stiki otrok – zavarovanje koristi otrok – enakomerna porazdelitev stikov med oba starša
S pogostimi stiki bosta deklici ohranili povezanost z obema staršema ter tudi povezanost z okoljem pri tožniku, v katerem sta odraščali in v katerem imata prijatelje na eni strani ter na drugi strani z okoljem pri toženki in njeni materi, kar je v tej fazi postopka, ko še ni meritorno odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok enemu od staršev, najprimernejša odločitev.
začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - odvzem pravice do stikov
Začasne odredbe iz razmerij med starši in otroki so oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihovih koristi med postopkom, katerih namen je v olajšanju položaja otroka, ko je ta tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve. Gre za t.i. regulacijske začasne odredbe, katerih namen je v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem ali nenadomestljivo škodo.
Tožnikovo stanje, njegovo ravnanje oziroma postopanje ter izrečene grožnje predstavljajo verjetno izkazano nevarnost ogrožanja telesnega in duševnega razvoja otrok. Ta je glede na ugotovljene dejanske okoliščine tako intenzivna in neposredna, da ne bi prišli v poštev niti stiki pod nadzorom.
dopolnilni sklep – popravni sklep – predujem za izvedenca – sklep procesnega vodstva – nagrada izvedencu – nestrinjanje z mnenjem izvedenca
Glede na to, da je sklep, s katerim je sodišče izvedenki priznalo nagrado in povrnitev stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja, postal pravnomočen dne 12. 2. 2013, je vložitev dodatnega stroškovnika dne 22. 3. 2013, ki ga je sodišče štelo kot predlog za dopolnitev sklepa izvedenine, vložen po preteku 15-dnevnega roka po prvem odstavku 325. člena ZPP, zaradi česar bi ga moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanem izvedeniškem mnenju pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem. Presoja tega očitka pa ni predmet sklepa odmerjene nagrade izvedenca. Na podlagi 249. člena ZPP je namreč izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno izvedensko delo, ne glede na to, ali je(bo) sodišče njegovemu mnenju pri svoji odločitvi sledilo ali ne, zato je ta pritožbeni očitek neutemeljen.
Sklep o založitvi oziroma doplačilu manjkajočega predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj ima značaj sklepa o procesnem vodstvu.
Ker pooblaščenka tožeče stranke pisanja v predvidenem roku ni dvignila, se šteje, da je bila sodba vročena po poteku tega roka, in sicer na zadnji dan tega roka.
odvzem poslovne sposobnosti – nerazumljiv izrek – jasna in okvirna določitev poslov
Sodišče mora v svoji odločbi okvirno, vendar pa predvsem jasno določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost, ali obratno, posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati. Le tako vsebinsko opredeljen delen odvzem poslovne sposobnosti, upoštevajoč načelo sorazmernosti, ne posega prekomerno v človekove pravice.
Ker je ugotovitev sodbe, da je bil tožnik zaveden glede dejstva, ali je vozilo novo, ker je bilo že enkrat registrirano, ta trditev pa v tožbi ni bila podana (tožnik je zatrjeval le, da je bil zaveden glede starosti in (upo)rabljenosti vozila, je bilo kršeno razpravno načelo.
promet z gozdnimi zemljišči - potrdilo Upravne enote, da odobritev pravnega posla ni potrebna - jasno določene parcele v potrdilu
Iz potrdila Upravne enote mora biti za potrebe zemljiškoknjižnega postopka razvidno, na katere parcele se nanaša, saj sicer zemljiškoknjižno sodišče ne more preveriti ali se takšno potrdilo nanaša prav na tiste nepremičnine, ki jih vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
Pri določitvi preživnine se je treba opreti na okviren obseg potreb, katerih nujnost zadovoljitve pada na lestvici potreb od primarnih življenjskih do prostočasnih. Katere od teh potreb se lahko zadovoljijo oziroma njihov obseg, je odvisno od (materialne in pridobitne) zmožnosti otrokovih staršev. Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti zato v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Tega ni mogoče matematično natančno odmeriti, ampak gre za rezultat vrednotenja. Pri določitvi preživnine gre zato za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila že vsaka novota v preživninskih potrebah upravičenca oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – civilna kazen – posredovanje podatkov o honorarju izvajalcev
Ker je izračun obračuna avtorskega honorarja v skladu s 1. točko tarife iz leta 1998 mogoč tudi iz drugih podatkov (bodisi prihodek bodisi pavšalni znesek po številu obiskovalcev), tožena stranka pa je tožeči tovrstne podatke pravočasno posredovala, ne gre za kršitev materialnih avtorskih pravic iz ZASP, ki bi utemeljevala civilno kazen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073154
OZ člen 179, 299. ZPP člen 7, 212, 216. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 18, 18/1. ZOdvT tarifna številka 6003.
odškodnina zaradi neupravičenega pripora – višina odškodnine – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme – substanciranje dokaznega predloga – odločitev po prostem preudarku – potni stroški odvetnika – kilometrina
Sodišče je čas pridržanja in nato prestajanja zapora obravnavalo kot celoto in nato tudi določilo odškodnino. Za primer neutemeljenega odvzema prostosti se praviloma določi ena odškodnina za eno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost.
Tožnik je navajal, da je delal na črno različne stvari, predlagal je tudi priče, vendar je prvo sodišče zaslišanje predlaganih prič utemeljeno zavrnilo, saj bi moral tožnik navajati konkretno kdaj, komu, kaj in za koliko je delal. Tem pogojem pa ni zadostil. Člen 216 ZPP (odločitev sodišča po prostem preudarku) v konkretni zadevi ni uporaben. Tožnik bi višino škode lahko dokazal brez posebnih težav. Povedati bi moral, kje je delal in koliko je zaslužil. Takšnih trditev pa ni podal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0075403
OZ člen 406, 407, 948, 948/2.
leasing pogodba – zavarovalna pogodba – kraja avtomobila – aktivna legitimacija – definicija zavarovanca – ekonomski lastnik – dogovorjena solidarnost upnikov
Sporno je, ali je zavarovanec (tudi) tožnik kot „ekonomski lastnik“ vozila (poleg leasingodajalca kot pravnega lastnika vozila). Glede na definicijo zavarovanca v splošnih pogojih je bistveno, kdo je v konkretnem primeru imel interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal. Ni sporno, da tožnik v času škodnega dogodka (še) ni bil pravni lastnik vozila, nosi pa vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost odtujitve stvari.
Sicer sporno vprašanje (ne)veljavnosti pogodbe o upravljanju se ne nanaša na aktivno legitimacijo tožnikov (to etažni lastniki imajo), pač pa na zastopstvo etažnih lastnikov (tožnikov). Zato je materialnopravno zgrešeno sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek presojalo vsebinsko in ga (kot neutemeljenega) zavrnilo na podlagi ugotovitve o neizkazanosti zakonskih pogojev pritožnika za zastopstvo tožnikov. Gre za vprašanje neizkazanosti procesne predpostavke za tožbo (sposobnost biti stranka postopka oziroma pooblastila za zastopanje - ko zakoniti zastopnik, ki je tožbo vložil, ni zakoniti zastopnik, ob tem da je tisti, v čigar imenu je bila tožba vložena, lahko pravdna stranka, a ta za vloženo tožbo ne ve).
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/1,18/3, 34, 34/1. ZPP člen 105a.
sodna taksa za novo pritožbo
Pritožba zoper sodbo, ki je bila izdana v novem sojenju po razveljavitvi (prve) sodbe, pomeni sprožitev novega pritožbenega postopka, zato je zanjo potrebno plačati sodno takso.