odpoved najemne pogodbe – neplačevanje najemnine – obstoj odpovednega razloga
Sodišče obstoj odpovednega razloga ugotavlja za nazaj, torej po stanju pred vložitvijo tožbe (ob vložitvi tožbe morajo biti vsi pogoji za odpoved najemne pogodbe ali za tožbeni zahtevek na izselitev že podani).
Sicer sporno vprašanje (ne)veljavnosti pogodbe o upravljanju se ne nanaša na aktivno legitimacijo tožnikov (to etažni lastniki imajo), pač pa na zastopstvo etažnih lastnikov (tožnikov). Zato je materialnopravno zgrešeno sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek presojalo vsebinsko in ga (kot neutemeljenega) zavrnilo na podlagi ugotovitve o neizkazanosti zakonskih pogojev pritožnika za zastopstvo tožnikov. Gre za vprašanje neizkazanosti procesne predpostavke za tožbo (sposobnost biti stranka postopka oziroma pooblastila za zastopanje - ko zakoniti zastopnik, ki je tožbo vložil, ni zakoniti zastopnik, ob tem da je tisti, v čigar imenu je bila tožba vložena, lahko pravdna stranka, a ta za vloženo tožbo ne ve).
URS člen 37, 35. KZ-1 člen 260, 260/1. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 285e, 285e/1.
pravica do zasebnosti – pravica do komunikacijske zasebnosti – izločitev dokazov – načelo sorazmernosti – zvočno snemanje izjave – politik – novinar – interes javnosti
Obdolženec ob klicu novinarja s prošnjo, da poda izjavo tudi za njihovo medijsko hišo, ni mogel upravičeno pričakovati, da bo del njegove izjave, ki jo je začel z besedami „da voha kri“, kar je novinar razumel kot začetek afere, in jo je podal pred uradno izjavo, ostal neobjavljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073154
OZ člen 179, 299. ZPP člen 7, 212, 216. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 18, 18/1. ZOdvT tarifna številka 6003.
odškodnina zaradi neupravičenega pripora – višina odškodnine – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme – substanciranje dokaznega predloga – odločitev po prostem preudarku – potni stroški odvetnika – kilometrina
Sodišče je čas pridržanja in nato prestajanja zapora obravnavalo kot celoto in nato tudi določilo odškodnino. Za primer neutemeljenega odvzema prostosti se praviloma določi ena odškodnina za eno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost.
Tožnik je navajal, da je delal na črno različne stvari, predlagal je tudi priče, vendar je prvo sodišče zaslišanje predlaganih prič utemeljeno zavrnilo, saj bi moral tožnik navajati konkretno kdaj, komu, kaj in za koliko je delal. Tem pogojem pa ni zadostil. Člen 216 ZPP (odločitev sodišča po prostem preudarku) v konkretni zadevi ni uporaben. Tožnik bi višino škode lahko dokazal brez posebnih težav. Povedati bi moral, kje je delal in koliko je zaslužil. Takšnih trditev pa ni podal.
regulacijska začasna odredba – stiki otrok – zavarovanje koristi otrok – enakomerna porazdelitev stikov med oba starša
S pogostimi stiki bosta deklici ohranili povezanost z obema staršema ter tudi povezanost z okoljem pri tožniku, v katerem sta odraščali in v katerem imata prijatelje na eni strani ter na drugi strani z okoljem pri toženki in njeni materi, kar je v tej fazi postopka, ko še ni meritorno odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok enemu od staršev, najprimernejša odločitev.
sklep o domiku - odprava nepravilnosti javne dražbe - kršitev pravil prodaje - sprememba vrednosti nepremičnine - ugotovitev drugačne vrednosti nepremičnine na naroku za javno dražbo
V odredbi o prodaji morajo biti med drugim določeni tudi pogoji za prodajo. S tem se zagotavlja enakopravnost udeležencev dražbe in zato teh pogojev načeloma na samem naroku ni mogoče enostransko spreminjati, izjemo od tega pa predstavlja določba četrtega odstavka 178. člena ZIZ, zato mora odredba o prodaji vsebovati posebno opozorilo, da se vrednost nepremičnine dokončno ugotovi na prodajnem naroku.
Zgolj z zatrjevanjem, da plačilnega naloga z dne 17.12.2012 ni prevzela delavka tožene stranke, temveč delavka družbe H. d.o.o. (s katero ima tožena stranka sicer sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju), kar se je ugotovilo šele 2.1.2013, ko je bil zadnji dan roka za plačilo dolžne sodne takse, tožena stranka ne more izpodbiti pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da ji je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 17.12.2012 vročen 18.12.2012.
začasna odredba – stranka v postopku zavarovanja z začasno odredbo - izvršilni naslov, izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo – družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo
Sodišče lahko v izvršilnem postopku, na podlagi 25. člena ZIZ, na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika. Vendar pa to določilo lahko pomeni zgolj podlago za zaključek, da je terjatev tožnika z verjetnostjo izkazana tudi zoper AM kot družbenico, ne pomeni pa, da je na njeni podlagi, ne da bi AM v postopku sodelovala kot stranka, zoper njo mogoče izdati začasno odredbo. V konkretnem primeru pritožnik AM ni navedel kot stranke postopka, zato začasne odredbe zoper njo ni mogoče izdati.
V primeru, da zapustnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši po enakih deležih. Če sta oba zapustnikova starša umrla pred njim, dedujejo del zapuščine, ki bi šel vsakemu od njiju, če bi preživel zapustnika, potomci.
poslovna odškodninska odgovornost - posredovanje podatkov za izračun cene
Pravna podlaga za pravico do povračila škode zaradi izpolnitve ali napačne izpolnitve oziroma neizpolnitve obveznosti je v določbi 239. člena do 246. člena OZ.
Odmera odškodnine poteka tako na konkretni kot abstraktni ravni, upoštevati je treba individualne lastnosti in doživljanje oškodovanca, pa tudi objektivno pogojenost odškodnine glede na razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in glede na primerjavo z odškodninami s primerljivo škodo.
načelo enakosti pred zakonom – delo obsojencev – plačilo za delo obsojencev
Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ne pomeni, da zakonodajalec (kadar podlaga za urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave) ne bi smel različno urejati položajev posameznih pravnih subjektov, pač pa, da mora za razlikovanje obstajati razumen razlog. Od zakonodajalca se torej ne zahteva, da bi se vse osebe v vseh ozirih obravnavale na enak način, ampak ga omenjeno načelo zavezuje, da obravnava bistveno enake primere enako in bistveno neenake različno, ob upoštevanju njihove različnosti in lastnosti.
Določba 54. člena ZIKS-1 ni v neskladju z Ustavo.
Delavec v delovnem razmerju in obsojenec, ki dela med prestajanjem kazni zapora, nista v istem položaju, ki bi terjal enako ureditev. Prvi si mora za razliko od obsojenca sam zagotavljati osnovne eksistenčne pogoje, poleg tega pa je odnos delodajalca in delavca v delovnem razmerju ekonomski, pri delu obsojencev pa gre prvenstveno za rehabilitacijski vidik opravljanja dela.
posestno varstvo – varstvo posesti iz naslova pravice do (so)posesti – varstvo soposesti
V okviru posestnega varstva se varuje le gola dejanska oblast nad stvarjo (posest), zato se ugotavlja zgolj, kdo je bil zadnji posestnik stvari, in ali je bila posest sploh motena. V konkretnem primeru pa tožnik ni zahteval zgolj začasnega varstva obstoječega posestnega stanja (ni zatrjeval, da je bil zadnji posestnik stvari), temveč je zahteval varstvo posesti iz naslova pravice do (so)posesti. Tožnik je namreč od toženke zahteval, da mu omogoči neposredno soposest podstrehe ter posest balkona, kot je bilo to dogovorjeno s sodno poravnavo.
Solastniki imajo materialnopravno podlago za medsebojno varstvo drug proti drugemu v 100. členu v zvezi z 99. členom ali 92. členom SPZ.
javna priobčitev glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – višina nadomestila – uporaba in veljavnost pravilnika – tarifa – civilna kazen – opustitev posredovanja podatkov – dolžnost obveščanja uporabnikov
Stališče, da je toženec dolžan plačati tožniku (le) nadomestilo, skladno s tarifo iz Pravilnika 1998, je pravilno in je posledica prav tako pravilnega zaključka, da je Pravilnik 2006 nezakonit, saj ni bil sprejet na zakonsko ustrezen način.
Neposredovanje podatkov o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice. Tarifa za izračun predvideva tudi drugo metodo.
neposredno izvršljiv notarski zapis - dokazovanje zapadlosti terjatve - vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku - dokazilo o priporočeni pošiljki
S strogim vztrajanjem na stališču, da mora biti vedno izkazana dejanska vročitev pisne izjave o zapadlosti dolga dolžniku s podpisano povratnico, bi resda lahko bilo velikemu delu upnikov odvzeto pravno varstvo v primerih, ko se dolžniki izogibajo prejemu poštne pošiljke, vendar pa je v takšnem primeru upnik dolžan za verjetno izkazati, da se dolžnik izogiba vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve. Pri tem zgolj enkratni poskus vročitve izjave o zapadlosti s povratnico, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni dvignil, za izkaz izogibanja vročitvi (praviloma) ne zadošča.
avtorski honorar – male avtorske pravice – glasbena dela tujih avtorjev – odpoved uveljavljanju avtorskih pravic
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam.
ZPP člen 363. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 49/1, 49/1-3, 51, 51/2.
sklep o izvedenini - stroški izvedenca - odmera izvedenine - pravica izvedenca do pritožbe
Izvedenec ima po zakonu pravico do povrnitve stroškov in do nagrade za opravljeno delo. Odločitev o tem zadeva njegov pravni položaj, zato ima tudi pravico do pritožbe.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO –
VSL0073202
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 8.
motenje posesti – motenjski spor – dokazna ocena – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
V pravdah zaradi motenja posesti se varuje gola dejanska oblast na stvari in se zato pri odločanju upošteva zgolj zadnje stanje posesti in nastalo motenje, ne pa morebitna pravica do posesti in dobrovernost posestnika.
Motenjski spor je namenjen varovanju (zgolj) posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače in že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja, za katerega ni nujno, da ima kaj skupnega s pravico. Če pa se v takšnem sporu zahteva zavarovanje z začasno odredbo tako, da se še pred izvedbo kontradiktornega postopka vzpostavi prejšnje posestno stanje, morajo biti za to podani res tehtni razlogi. Tak razlog pa je lahko le v tem, da bi sicer zahtevano sodno varstvo za stranko (brez izdane začasne odredbe) izgubilo svoj pomen.