odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev dobrega imena in časti – vzdevek – vprašanje žaljivosti izjave – objektivnost – negativna vrednostna sodba – neresnična dejstva
Kriterij za presojo razžalitve dobrega imena in časti je v civilnem pravu objektiven, izjavo pa je treba presojati kot celoto, upoštevaje njen običajen, navaden namen. Pri tem se upoštevajo tudi navade, obnašanja in dobri običaji, ki vladajo v določeni kulturni sredini.
Za razžalitev mora biti podano izražanje negativnih vrednostnih sodb ali neresničnih dejstev. Kot tipično žaljiva velja (neresnična) izjava, ki vsebuje očitek nezakonitega ali nemoralnega ravnanja. Žaljivo je praviloma tisto izražanje, ki lahko povzroči, da je neka oseba osovražena, prezirana ali osmešena, pri čemer so pomembne vse okoliščine posameznega primera.
ZPUOOD člen 17. ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZGD-1 člen 394. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe
Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe je bil izdan 15.11.2011, torej še v času veljavnosti ZFPPIPP. Ker je bil enoletni rok za vložitev tožbe zamujen, je tožeča stranka izgubila pravico uveljavljanja terjatve od tožencev.
Pri določitvi preživnine se je treba opreti na okviren obseg potreb, katerih nujnost zadovoljitve pada na lestvici potreb od primarnih življenjskih do prostočasnih. Katere od teh potreb se lahko zadovoljijo oziroma njihov obseg, je odvisno od (materialne in pridobitne) zmožnosti otrokovih staršev. Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti zato v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Tega ni mogoče matematično natančno odmeriti, ampak gre za rezultat vrednotenja. Pri določitvi preživnine gre zato za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila že vsaka novota v preživninskih potrebah upravičenca oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.
začasna odredba – vsebina začasne odredbe – naložitev stranki razpolaganje z zahtevkom v sodnem postopku
Vsebina začasne odredbe ne more (oziroma ne sme) biti taka, da bi se z njo stranki naložilo, da v sodnem postopku svoj že vloženi zahtevek (ali pravno sredstvo) umakne ali da ga vloži (oziroma opraviti določeno procesno dejanje, ki pomeni razpolaganje z zahtevkom ali procesnim aktom).
začasna odredba – stranka v postopku zavarovanja z začasno odredbo - izvršilni naslov, izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo – družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo
Sodišče lahko v izvršilnem postopku, na podlagi 25. člena ZIZ, na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika. Vendar pa to določilo lahko pomeni zgolj podlago za zaključek, da je terjatev tožnika z verjetnostjo izkazana tudi zoper AM kot družbenico, ne pomeni pa, da je na njeni podlagi, ne da bi AM v postopku sodelovala kot stranka, zoper njo mogoče izdati začasno odredbo. V konkretnem primeru pritožnik AM ni navedel kot stranke postopka, zato začasne odredbe zoper njo ni mogoče izdati.
nova škoda – bodoča škoda – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Nova škoda je tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in ki presega škodo, znano ob izdaji sodbe in ki je ni bilo mogoče pričakovati kot gotovo po normalnem teku stvari.
Zgolj dejstvo, da je neko škodo v bodoče mogoče predvideti, ni pa gotovo, ali bo nastala, in če bo, kakšen bo njen obseg, ne zadostuje za opredelitev te škode kot bodoče škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0075403
OZ člen 406, 407, 948, 948/2.
leasing pogodba – zavarovalna pogodba – kraja avtomobila – aktivna legitimacija – definicija zavarovanca – ekonomski lastnik – dogovorjena solidarnost upnikov
Sporno je, ali je zavarovanec (tudi) tožnik kot „ekonomski lastnik“ vozila (poleg leasingodajalca kot pravnega lastnika vozila). Glede na definicijo zavarovanca v splošnih pogojih je bistveno, kdo je v konkretnem primeru imel interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal. Ni sporno, da tožnik v času škodnega dogodka (še) ni bil pravni lastnik vozila, nosi pa vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost odtujitve stvari.
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8, 196, 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. OZ člen 190.
skupno premoženje zakoncev – vlaganje v nepremičnino tretjega – povrnitev vlaganj - obligacijski zahtevek – obogatitveno načelo – višina deležev na skupnem premoženju – nujno sosporništvo – aktivna legitimacija za vtoževanje terjatve, ki sodi v skupno premoženje
Pri stvarnopravnih reparacijskih zahtevkih velja obogatitveno in ne vrnitveno načelo. Obogateni mora vrniti tisto, za kar je obogaten, in ne tisto, kar je prejel.
Vse dokler skupno premoženje zakoncev ni razdeljeno, nobeden od njiju ni samostojno legitimiran za vtoževanje terjatve, ki sodi v skupno premoženje. Sodišče zato ne bi smelo ugoditi tožničinemu denarnemu zahtevku zoper tretjega, v nepremičnino katerega sta zakonca vlagala, četudi zgolj za polovico vrednosti, kolikor znaša njen delež na skupnem premoženju.
Nihajnih poškodb vratne hrbtenice (zvina ali natega) v večini primerov ni mogoče objektivno ugotoviti z medicinsko diagnostičnimi postopki. To pomeni, da tovrstne poškodbe tožnica niti ne more izkazati s stopnjo gotovosti. V takšni dokazni stiski se je zato tožnica upravičeno sklicevala na ostale dokaze. Dejstvo, da je do bolečin prišlo kasneje in ne takoj ob nesreči, tovrstne poškodbe ne izključuje. Težave v predelu vratu lahko nastopijo znotraj 48 ur po poškodovanju.
V primeru, da zapustnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši po enakih deležih. Če sta oba zapustnikova starša umrla pred njim, dedujejo del zapuščine, ki bi šel vsakemu od njiju, če bi preživel zapustnika, potomci.
poslovna odškodninska odgovornost - posredovanje podatkov za izračun cene
Pravna podlaga za pravico do povračila škode zaradi izpolnitve ali napačne izpolnitve oziroma neizpolnitve obveznosti je v določbi 239. člena do 246. člena OZ.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/3.
pristojnost slovenskega sodišča - poslovanje podružnice - neupravičena obogatitev
Ker sta v sporu fizična oseba s prebivališčem v RS in pravna oseba s sedežem v Nemčiji, je potrebno glede vprašanja pristojnosti sodišča uporabiti določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
Pojem „poslovanja“ podružnice po petem odstavku 5. člena Uredbe št. 44/2001 je potrebno tolmačiti širše, ne zgolj kot poslovni odnos.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073154
OZ člen 179, 299. ZPP člen 7, 212, 216. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 18, 18/1. ZOdvT tarifna številka 6003.
odškodnina zaradi neupravičenega pripora – višina odškodnine – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme – substanciranje dokaznega predloga – odločitev po prostem preudarku – potni stroški odvetnika – kilometrina
Sodišče je čas pridržanja in nato prestajanja zapora obravnavalo kot celoto in nato tudi določilo odškodnino. Za primer neutemeljenega odvzema prostosti se praviloma določi ena odškodnina za eno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost.
Tožnik je navajal, da je delal na črno različne stvari, predlagal je tudi priče, vendar je prvo sodišče zaslišanje predlaganih prič utemeljeno zavrnilo, saj bi moral tožnik navajati konkretno kdaj, komu, kaj in za koliko je delal. Tem pogojem pa ni zadostil. Člen 216 ZPP (odločitev sodišča po prostem preudarku) v konkretni zadevi ni uporaben. Tožnik bi višino škode lahko dokazal brez posebnih težav. Povedati bi moral, kje je delal in koliko je zaslužil. Takšnih trditev pa ni podal.
neposredno izvršljiv notarski zapis - dokazovanje zapadlosti terjatve - vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku - dokazilo o priporočeni pošiljki
S strogim vztrajanjem na stališču, da mora biti vedno izkazana dejanska vročitev pisne izjave o zapadlosti dolga dolžniku s podpisano povratnico, bi resda lahko bilo velikemu delu upnikov odvzeto pravno varstvo v primerih, ko se dolžniki izogibajo prejemu poštne pošiljke, vendar pa je v takšnem primeru upnik dolžan za verjetno izkazati, da se dolžnik izogiba vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve. Pri tem zgolj enkratni poskus vročitve izjave o zapadlosti s povratnico, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni dvignil, za izkaz izogibanja vročitvi (praviloma) ne zadošča.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/2. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-12. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 20/1, 20/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški postopka – stroški upravljanja in hrambe predmetov – teža vozila – potni stroški izvršitelja
Plačilo za hrambo zaseženega vozila in manipulacijo je odvisno od teže vozila, ki se lahko izračuna na podlagi podatka o masi vozila, ki je navedena v prometnem dovoljenju.
Izvršitelj je upravičen do povračila izdatkov za prevozne stroške, če so ti stroški povezani z opravljanjem izvršilnih dejanj, različni lokaciji pisarne in skladišča pa spadata v okvir načina njegovega poslovanja.
promet z gozdnimi zemljišči - potrdilo Upravne enote, da odobritev pravnega posla ni potrebna - jasno določene parcele v potrdilu
Iz potrdila Upravne enote mora biti za potrebe zemljiškoknjižnega postopka razvidno, na katere parcele se nanaša, saj sicer zemljiškoknjižno sodišče ne more preveriti ali se takšno potrdilo nanaša prav na tiste nepremičnine, ki jih vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.