ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež
Ker je imel tožnik tudi po zaključku bolniškega staleža težave z zapestjem, je za presojo utemeljenosti nadaljevanja staleža potrebno ugotoviti, ali so bile te težave izražene v takšni meri, da tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati svojega dela.
ZPIZ-1 člen 143, 144. ZPP člen 281. Seznam telesnih okvar poglavje VIII, točka 1.a, poglavje III, točka 9.
invalidnina – telesna okvara – vzrok
Pri tožniku je podana skupna 40% telesna okvara (zaradi izgube funkcije enega segmenta vratne hrbtenice in zaradi posledic obolenj ali poškodb centralnega živčnega sistema). Ker je vzrok telesne okvare poškodba izven dela, ne pa poklicna bolezen, tožnik nima pravice do invalidnine.
ZPIZ-1 člen 8, 15, 15/1, 18, 22, 25, 33, 209, 209/5. ZMEPIZ člen 49.
lastnost zavarovanca – samozaposleni – izvzem iz zavarovanja
Tožnik v obdobjih, ko s svojo dejavnostjo ni ustvaril dohodka, ki bi dosegel vsaj minimalno plačo, nima lastnosti zavarovanca kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-1, kljub temu da v obvezno zavarovanje v teh obdobjih ni bil vključen.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077890
ZIZ člen 29, 29/4, 272, 272/1, 272/2. ZNVP člen 38, 38/2, 47. ZTFI člen 15, 15/1. SPZ člen 132. ZOdvT tarifna številka 3466. Pravila borze člen 157, 157/1, 159, 159/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – vrnitev vrednostnih papirjev – ničnost pogodbe – finančno zavarovanje – komisorni dogovor – lex commisoria – nagrada za vlogi v postopku izdaje začasne odredbe
Za finančna zavarovanja velja posebna (specialna) ureditev, ki velja poleg splošnih pravil za zavarovanje terjatev, in ki slednja spreminja ali dopolnjuje. Ker pri oblikovanju finančnih zavarovanjih nastopajo subjekti, od katerih je mogoče pričakovati strožjo, profesionalno skrbnost in se lahko domneva poštenost njihovega ravnanja, posebna ureditev finančnih zavarovanj ublaži kogentne določbe splošnih pravil, določene z namenom varstva šibkejše stranke v pravnem razmerju zavarovanja terjatev (npr. komisorni dogovor). Skladno z navedenim je tako tolmačiti tudi določbo 47. člena ZNVP. Ta upniku omogoča, da sam (brez sodne intervencije) in po predhodnem obvestilu zastavnega dolžnika proda zastavljeni vrednostni papir na organiziranem trgu.
Za posamezne vloge pri začasnih odredbah nagrada ni predvidena, saj v tar. št. 3466 med izrecno naštetimi postopki, v katerih je takšna nagrada možna, ni navedenega postopka za izdajo začasne odredbe.
ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3.
vrnitev preplačila
Z dokončno in pravnomočno odločbo toženca, da se tožniku z dnem 15. 6. 2009 ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na drugem ustreznem delu, je odpadla pravna podlaga za izplačilo nadomestila po tem datumu, zato je kasneje izplačana nadomestila tožnik dolžan vrniti tožencu.
kršitev avtorske pravice – aktivna legitimacija – delo industrijskega oblikovanja – javni razpis – uporaba izdelka
Ker so odškodninske posledice iz 168. člena ZASP vezane na kršitev materialnih avtorskih pravic, ki so bile s pogodbo prenesene na tožečo stranko, je tožeča stranka upravičena zahtevati sodno varstvo zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic, če se kršitev zgodi.
Naročnik, ki naroči neko delo in v zvezi z njim ni uredil prenosa avtorskih pravic, je v primeru, da tako delo krši avtorske pravice drugih, pasivno legitimiran v sporu zaradi kršitve avtorske pravice, tudi če izdelka ni sam izdelal in ga le uporablja.
Okoliščina, da je tožena stranka v razpisni dokumentaciji opredelila opis predmeta le z osnovnimi tehničnimi parametri, konkretno izvedbo pa je prepustila izbranemu izvajalcu ne pomeni, da tožena stranka ni kršila morebitnih avtorskih pravic tožeče stranke, ob predpostavki, da so s panoji, ki jih je kupila tožena stranka, kršene avtorske pravice.
ZZVZZ člen 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1, 233, 233/1, 235.
bolniški stalež
Osebni zdravnik tožnika ni vedel izpovedati, ali je bil tožnik zmožen za delo ali ne, iz medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu pa nikjer ne izhaja, da bi lečeči zdravniki specialisti tožniku poleg medikamentozne terapije priporočali še bolniški stalež ali svetovali za določeno obdobje kakšne omejitve pri delu. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, preuranjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078541
OZ člen 435, 465. ZPP člen 285, 339, 339/2-8.
prodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – nezatrjevano dejstvo – nezakonito postopanje sodišča – materialno procesno vodstvo – onemogočeno obravnavanje pred sodiščem – spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje s tem, ko je svojo odločitev oprlo na nezatrjevano odločilno dejstvo, ni ravnalo skladno določbi 285. člena ZPP, po kateri izhaja obveznost sodišča, da strankam omogoči spoznanje, katera dejstva so sploh pravno-relevantna v sporu, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZUP člen 89, 89/3, 92, 92/2, 98, 235. Uredba o upravnem poslovanju člen 171, 171/3. Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve člen 20, 20/2.
vročitev upravne odločbe v tujino – prepozna pritožba
Toženec je tožnici prvostopenjsko odločbo vročal neposredno v tujino (v Srbijo), za kar je imel podlago v 2. odstavku 92. člena ZUP, po katerem se v tujino lahko vroča neposredno ali po diplomatski poti, razen če mednarodna pogodba ne določa drugače. Tožnica je le zatrjevala, da podpis na povratnici ni njen, pri tem pa ni predložila nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je bilo vročanje nepravilno oziroma pomanjkljivo. Ker je bila vročitev pravilna, pritožba zoper odločbo prve stopnje pa vložena po izteku 15-dnevnega roka, ki je tekel od njene vročitve dalje, je toženec pritožbo utemeljeno zavrgel.
ZOR člen 262, 262/2, 364, 376, 387. Posebne gradbene uzance (1977) člen 15, 15/2.
gradbena pogodba - zamuda z izvedbo del - odškodninska odgovornost naročnika zaradi zamude pri gradnji - zastaranje zahtevka - podaljšanje zastaralnega roka - pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga - sprememba projekta - uzance
Upoštevati je potrebno, da med pogoje za začetek izvajanja del, ki jih mora zagotoviti naročnik oziroma, ki spadajo v njegovo sfero, sodi tudi pogoj, da drug izvajalec (ki je prav tako v neposrednem pogodbenem razmerju z naročnikom) opravi druga dela, ki morajo biti končana pred začetkom izvajanja del, ki so predmet izpolnitvenega ravnanja tožeče stranke kot izvajalca.
Dejstvo, da sta se stranki tudi še po zaključku izvedenih del dogovarjali glede možnosti povrnitve stroškov zaradi prekoračitve rokov, ne pomeni, da je prišlo do pretrganja zastaranja zaradi pripoznave dolga.
Zastaralnega roka, kot je ta določen v zakonu, ni mogoče podaljšati s pogodbenim dogovorom.
Sprememba tehnične (projektne) dokumentacije povzroči, da je izvajalec namesto prvotno odgovorjenih pogodbenih del zavezan opraviti druga dela. Slednja imajo značilnost poznejših/dodatnih del, do plačila katerih ima izvajalec skladno z drugim odstavkom 15. člena PGU pravico.
ZPIZ-1 člen 15,15/1, 5/1-5, 36, 36/1, 58, 58/1, 156, 156/2.
delna pokojnina – odvetniška dejavnost – odjava iz zavarovanja
Tožnik je bil na dan dokončnosti izpodbijane odločbe toženca vključen v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju na podlagi opravljanja dejavnosti v polnem delovnem času in ni uveljavljal ustrezne spremembe zavarovanja v polovični delovni čas. Zato nima pravice do delne invalidske pokojnine, čeprav je v odvetniško zbornico vpisan za opravljanje dejavnosti s polovico delovnega časa in izpolnjuje pogoja pokojninske dobe in starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
URS člen 14, 22, 23. ZPIZ-1 člen 62, 65. ZPP člen 5, 8, 244, 244/1, 243, 245, 245/3, 254, 339, 339/2, 339/2-8.
vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - izvedenska mnenja, pridobljena v drugem sodnem postopku
Stranska intervenientka (na strani toženca) je bila na delovnem mestu steklobrusilke pri tožeči stranki 21 let izpostavljena svincu, v posledici česar je prišlo do kronične zastrupitve s svincem, zaradi katere je pri njej prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Vzrok njene invalidnosti I. kategorije je zato poklicna bolezen.
Sodišče prve stopnje se je pri presoji vzroka invalidnosti oprlo predvsem na izvedenska mnenja, pridobljena v odškodninskem sporu med stransko intervenientko kot tožnico in tožečo stranko kot tožencem. S tem ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti, saj je imela tožeča stranka v odškodninskem sporu možnost sodelovati pri izvedbi teh dokazov.
odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda
Tožbeni zahtevek tožeče stranke (delodajalca) za plačilo premoženjske škode iz naslova plačila odškodnine zaradi ukradenega prenosnega računalnika, ki ga je toženec imel v osebni uporabi, ni utemeljen, ker je šlo za škodno dejanje v funkcionalni zvezi z delom (tožencu je bil računalnik ukraden na letališču, ko je šel na službeno potovanje, tatvino pa je prijavil varnostnim organom na letališču).
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu ni uspel, zato mora skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da tožnik ni mogel vedeti za vzrok ničnostne pogodbe. Sklicevanje na določbo 91. člena OZ (odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe) je neutemeljeno, saj tožnik ni vtoževal plačila odškodnine, zato citirani člen ne more biti pravna podlaga za odločitev o stroških postopka. Tožena stranka tudi ni podala izjave, s katero bi se odpovedala plačilu stroškov, zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da se je tožena stranka odpovedala plačilu stroškov.
Nihajnih poškodb vratne hrbtenice (zvina ali natega) v večini primerov ni mogoče objektivno ugotoviti z medicinsko diagnostičnimi postopki. To pomeni, da tovrstne poškodbe tožnica niti ne more izkazati s stopnjo gotovosti. V takšni dokazni stiski se je zato tožnica upravičeno sklicevala na ostale dokaze. Dejstvo, da je do bolečin prišlo kasneje in ne takoj ob nesreči, tovrstne poškodbe ne izključuje. Težave v predelu vratu lahko nastopijo znotraj 48 ur po poškodovanju.
Ker pooblaščenka tožeče stranke pisanja v predvidenem roku ni dvignila, se šteje, da je bila sodba vročena po poteku tega roka, in sicer na zadnji dan tega roka.
delitev solastnine – tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine – overitev podpisa na razdelilni pogodbi – stroški parcelacije solastne nepremičnine - pobotni ugovor
Tožnika sta v tej pravdi tožbeni zahtevek opirala na razdelilno pogodbo (zavezovalni pravni posel), na kateri podpis prve toženke ni bil overjen. Pritožnica sicer pravilno opozarja, da bi za dosego njunega namena, tj. vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, zadoščal že zahtevek na overitev razdelilne pogodbe. Ker pa gre zgolj za drugače izražen zahtevek z vsebino, ki je v bistvenem enaka, je pravilen tudi izrek prvostopenjske sodbe, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižne listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo.
S strani prve toženke naročena parcelacija je bila opravljena prav z namenom fizične delitve stvari v solasti pravdnih strank, nastale stroške pa je mogoče šteti za skupne stroške upravljanja, ki se, če ni drugačnega dogovora, med solastnike delijo glede na velikost solastniških deležev.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev dobrega imena in časti – vzdevek – vprašanje žaljivosti izjave – objektivnost – negativna vrednostna sodba – neresnična dejstva
Kriterij za presojo razžalitve dobrega imena in časti je v civilnem pravu objektiven, izjavo pa je treba presojati kot celoto, upoštevaje njen običajen, navaden namen. Pri tem se upoštevajo tudi navade, obnašanja in dobri običaji, ki vladajo v določeni kulturni sredini.
Za razžalitev mora biti podano izražanje negativnih vrednostnih sodb ali neresničnih dejstev. Kot tipično žaljiva velja (neresnična) izjava, ki vsebuje očitek nezakonitega ali nemoralnega ravnanja. Žaljivo je praviloma tisto izražanje, ki lahko povzroči, da je neka oseba osovražena, prezirana ali osmešena, pri čemer so pomembne vse okoliščine posameznega primera.
V primeru, da zapustnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši po enakih deležih. Če sta oba zapustnikova starša umrla pred njim, dedujejo del zapuščine, ki bi šel vsakemu od njiju, če bi preživel zapustnika, potomci.