DELOVNO PRAVO – PRAVO DRUŽB- CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0011001
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZPP člen 208, 208/1.
izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka zoper aktivnega družbenika – singularno pravno nasledstvo - pobot
Zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra tožeči stranki ne moreta imeti boljšega procesnega položaja zoper nova toženca (toženi stranki sta aktivna družbenika prvotno tožene stranke, ki je bila v času postopka pred sodiščem prve stopnje izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije), kot sta ga imela zoper prvotno toženo stranko. V času izbrisa veljavna določba 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP je določala, da aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti, če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti. Toženi stranki nista univerzalna pravna naslednika prvotno tožene stranke, saj je po stališču sodne prakse to veljalo v primeru odgovornosti družbenikov v ureditvi po prej veljavnem ZFPPod. V zvezi z ureditvijo po ZFPPIPP gre po stališču sodne prakse za singularno pravno nasledstvo aktivnih družbenikov.
Potem ko je bil postopek na prvi stopnji prekinjen po izbrisu prvotno tožene stranke, sta aktivna družbenika v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP prevzela postopek v stanju, v kakršnem je bil ob izbrisu oziroma ob prekinitvi postopka. Zato prevzem postopka nujno pomeni, da pravni nasledniki lahko v pravdi uveljavljajo vse tiste ugovore, ki jih je lahko uveljavljala že prvotno tožena stranka. Že prvotno tožena stranka je v odgovoru na tožbo smiselno uveljavljala pobotni ugovor, saj je navedla, da sta tožnika povzročila stroške ter je tudi specificirala, koliko jima ob upoštevanju stroškov oziroma škode, ki naj bi jo povzročila toženi stranki, sploh (po pobotanju) pripada iz naslova prihodkov iz delovnega razmerja. Prav tako je tožena stranka že k odgovoru na tožbo predložila celotno listinsko dokumentacijo, s katero je smiselno uveljavljala svoje zahtevke iz pobota. Zato ni nastopila prekluzija uveljavljanja pobota, temveč sta sedaj tožena pravna naslednika s pripravljalno vlogo po pooblaščencu le precizirala višino pobotnega ugovora, ki ga je uveljavljala že prvotno tožena stranka. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pobotni ugovor toženih strank obravnavati po vsebini, ne pa ga zavrniti že zaradi tega, ker naj v času izbrisa tožene stranke veljavna določba 442. člena ZFPPIPP ne bi določala, da lahko aktivni družbeniki zahtevajo povračilo škode.
kolektivni delovni spor - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški
Glede na zahtevnost spora (predlagatelj je v predmetnem kolektivnem delovnem sporu uveljavljal kršitve Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011/2012) predlagatelju pripada nagrada za postopek v višini 500,00 EUR po tar. št. 3420 ZOdvT (postopek na prvi stopnji). Predlagatelj je utemeljeno priglasil tudi nagrado za postopek po tar. št. 3422, kot je določena za nagrado v kolektivnih delovnih sporih v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, saj je v predmetni zadevi predhodno potekal tudi pritožbeni postopek, kjer je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
sodno varstvo – pravda - ugotovitev obstoja lastninske pravice etažnih lastnikov na pripadajočem zemljišču
Etažnim lastnikom, ki uveljavljajo sodno varstvo lastninske pravice na pripadajočem zemljišču (ugotovitev obstoja lastninske pravice) v pravdi, tega varstva ni mogoče odreči ter zadeve odstopiti nepravdnemu sodišču.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22, 22/1. ZZVZZ člen 23, 40. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 153, 154, 155, 156. ZDSS-1 člen 63, 63/1,75.
zdravljenje v tujini - ambulantno zdravljenje - povračilo potnih stroškov - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Tožnik, ki ni zahteval predhodne odobritve oziroma napotitve na ambulantno zdravljenje v tujino (v Nemčijo), temveč je zahteval povrnitev stroškov za že opravljene storitve ambulantnega zdravljenja v tujini, je upravičen do povračila stroškov prevoza do najbližjega izvajalca takšnih zdravstvenih storitev, kot jih je prejel v tujini, zato neutemeljeno uveljavlja povračilo stroškov prevoza vse do kraja v tujini, ker je bil zdravljen.
Za povračilo stroškov pregledov v tujini, katerih povračila tožnik ni najprej uveljavljal pri tožencu in toženec o tem tudi ni odločil z dokončnim upravnim aktom, niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo.
Spor med delodajalcem in nosilcem obveznega zdravstvenega zavarovanja, v katerem delodajalec zahteva od zavoda razliko izplačila refundacije nadomestila plače za svojega delavca, ni socialni, temveč gospodarski spor.
URS člen 33, 50. ZPIZ-1 člen 5, 39. ZUP člen 125, 129, 129/1, 129/1-4. ZMEPIZ člen 43.
nova odmera pokojnine – zavrženje zahteve
Ker je odločba o priznanju in odmeri starostne pokojnine postala pravnomočna, je toženec tožničino zahtevo za novo odmero pokojnine, ker v pokojninsko osnovo niso bila všteta izplačila dohodka iz naslova dobička, izplačanega v letu 1992, od katerega so bili plačani tudi prispevki, utemeljeno zavrgel.
ZZVZZ člen 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1, 233, 233/1, 235.
bolniški stalež
Osebni zdravnik tožnika ni vedel izpovedati, ali je bil tožnik zmožen za delo ali ne, iz medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu pa nikjer ne izhaja, da bi lečeči zdravniki specialisti tožniku poleg medikamentozne terapije priporočali še bolniški stalež ali svetovali za določeno obdobje kakšne omejitve pri delu. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, preuranjena.
ZPIZ-1 člen 15,15/1, 5/1-5, 36, 36/1, 58, 58/1, 156, 156/2.
delna pokojnina – odvetniška dejavnost – odjava iz zavarovanja
Tožnik je bil na dan dokončnosti izpodbijane odločbe toženca vključen v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju na podlagi opravljanja dejavnosti v polnem delovnem času in ni uveljavljal ustrezne spremembe zavarovanja v polovični delovni čas. Zato nima pravice do delne invalidske pokojnine, čeprav je v odvetniško zbornico vpisan za opravljanje dejavnosti s polovico delovnega časa in izpolnjuje pogoja pokojninske dobe in starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
URS člen 14, 22, 23. ZPIZ-1 člen 62, 65. ZPP člen 5, 8, 244, 244/1, 243, 245, 245/3, 254, 339, 339/2, 339/2-8.
vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - izvedenska mnenja, pridobljena v drugem sodnem postopku
Stranska intervenientka (na strani toženca) je bila na delovnem mestu steklobrusilke pri tožeči stranki 21 let izpostavljena svincu, v posledici česar je prišlo do kronične zastrupitve s svincem, zaradi katere je pri njej prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Vzrok njene invalidnosti I. kategorije je zato poklicna bolezen.
Sodišče prve stopnje se je pri presoji vzroka invalidnosti oprlo predvsem na izvedenska mnenja, pridobljena v odškodninskem sporu med stransko intervenientko kot tožnico in tožečo stranko kot tožencem. S tem ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti, saj je imela tožeča stranka v odškodninskem sporu možnost sodelovati pri izvedbi teh dokazov.
elementi delovnega razmerja – ugotovitev obstoja delovnega razmerja – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnik je pričel z delom pri toženi stranki, delal je v proizvodnji in to vsak dan od ponedeljka do nedelje od 7:00 do 18:00 ure, pri čemer je takšno delo trajalo približno en mesec in pol. Opravljal je isto delo kot kasneje, ko je podpisal pogodbo o zaposlitvi. Do formalne sklenitve delovnega razmerja ni prišlo, ker je direktor rekel, da mora dati pogodbo o zaposlitvi najprej odvetniku, da jo pripravi, zaposlitev pa mu je vseskozi obljubljal. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da je tožnik pri toženi stranki delo opravljal že pred tem, ko je bila formalno sklenjena prva pogodba o zaposlitvi.
začasna odredba - prepoved stikov - koristi otroka
Sodišče je dolžno presojati koristi otroka ne le v trenutnem položaju, pač pa tudi zaradi bodočega otrokovega zdravega razvoja. Začasna odredba je izjemna od pravila, da se odloči o stikih s trajnim namenom, prav tako pa mora biti zahteva enega od staršev, da se stiki drugemu od staršev popolnoma prepovedo, izjema od pravila, da imata načeloma oba starša pravico do stikov, saj otrok ni lastnina matere.
Predpostavka za uveljavljanje zahtevka iz naslova odškodninske odgovornosti uprave po 19. členu ZFPPod je tako začetek stečajnega postopka, kot tudi obstoj stečajnega dolžnika, v korist katerega stečajne mase je možno uveljavljati plačilo odškodnine iz tega naslova. Navedeno pomeni, da je zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o preuranjenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke iz razloga nekončanega stečajnega postopka nad njo.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen 176.
regres za letni dopust - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč.
Z Dogovorom, ki ima naravo kolektivne pogodbe, je bila za javne uslužbence glede plačila regresa za letni dopust za leto 2012 določena ugodnejša pravica, kot pa jo je določal 131. člen ZDR. V 9. točki omenjenega Dogovora je bilo namreč določeno, da se regres za letni dopust izplača pri plači za april 2012. S tem Dogovorom je bila torej dogovorjena pravica, ki je za delavce ugodnejša, kot pa jo je določal ZDR (kar je skladno z členom 7/2 ZDR). ZDIU12 niti ZUJF nimata določbe, da naj bi navedena predpisa (v kolikor se nanašata na regres za leto 2012 za javne uslužbence) veljala retroaktivno za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred uveljavitvijo teh zakonov že zapadle v plačilo (regres za leto 2012 za javne uslužbence pa je zapadel v plačilo ob izplačilu plače za mesec april 2012). Zato določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 67, 67/1.
invalidska pokojnina - tujec
Ker pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ga ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in mu priznati pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
povračilo stroškov za prehrano in prevoz na delo in z dela - povračila stroškov v zvezi z delom
Tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni predložila nobenih dokazov o prisotnosti oziroma odsotnosti tožnika z dela, zgolj navedba o tem, da na delo ni prihajal, ne zadostuje za zaključek, da tožnik ni upravičen do povračila vtoževanih stroškov za prehrano in prevoz na delo in z dela.
ZPIZ-1 člen 143, 144. ZPP člen 281. Seznam telesnih okvar poglavje VIII, točka 1.a, poglavje III, točka 9.
invalidnina – telesna okvara – vzrok
Pri tožniku je podana skupna 40% telesna okvara (zaradi izgube funkcije enega segmenta vratne hrbtenice in zaradi posledic obolenj ali poškodb centralnega živčnega sistema). Ker je vzrok telesne okvare poškodba izven dela, ne pa poklicna bolezen, tožnik nima pravice do invalidnine.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež
Ker je imel tožnik tudi po zaključku bolniškega staleža težave z zapestjem, je za presojo utemeljenosti nadaljevanja staleža potrebno ugotoviti, ali so bile te težave izražene v takšni meri, da tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati svojega dela.
kršitev avtorske pravice – aktivna legitimacija – delo industrijskega oblikovanja – javni razpis – uporaba izdelka
Ker so odškodninske posledice iz 168. člena ZASP vezane na kršitev materialnih avtorskih pravic, ki so bile s pogodbo prenesene na tožečo stranko, je tožeča stranka upravičena zahtevati sodno varstvo zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic, če se kršitev zgodi.
Naročnik, ki naroči neko delo in v zvezi z njim ni uredil prenosa avtorskih pravic, je v primeru, da tako delo krši avtorske pravice drugih, pasivno legitimiran v sporu zaradi kršitve avtorske pravice, tudi če izdelka ni sam izdelal in ga le uporablja.
Okoliščina, da je tožena stranka v razpisni dokumentaciji opredelila opis predmeta le z osnovnimi tehničnimi parametri, konkretno izvedbo pa je prepustila izbranemu izvajalcu ne pomeni, da tožena stranka ni kršila morebitnih avtorskih pravic tožeče stranke, ob predpostavki, da so s panoji, ki jih je kupila tožena stranka, kršene avtorske pravice.