ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 67. ZPP člen 213, 213/2.
invalidnost
Pri tožniku, ki je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvijo opravljanja dela izven prometa, je podana III. kategorija invalidnosti. Ker ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
URS člen 14, 50, 52. ZPIZ-1 člen 8, 34, 34/8, 137, 139, 209, 210.
dodatek za pomoč in postrežbo – zavarovanje za ožji obseg – pretežnost zavarovanja
Ker je tožnica pretežni del obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegla v zavarovanju za ožji obseg pravic, skladno z 8. odstavkom 34. člena ZPIZ-1 nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Ta določba ni v nasprotju z ustavo, saj pri določitvi pogojev za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo niso kriteriji osebne okoliščine zavarovancev, temveč oblika zavarovanja v aktivni dobi in višina plačila prispevkov za posamezno obliko zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 8, 15, 15/1, 18, 22, 25, 33, 209, 209/5. ZMEPIZ člen 49.
lastnost zavarovanca – samozaposleni – izvzem iz zavarovanja
Tožnik v obdobjih, ko s svojo dejavnostjo ni ustvaril dohodka, ki bi dosegel vsaj minimalno plačo, nima lastnosti zavarovanca kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-1, kljub temu da v obvezno zavarovanje v teh obdobjih ni bil vključen.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 67, 67/1.
invalidska pokojnina - tujec
Ker pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ga ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in mu priznati pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
sprememba delodajalca – regres za letni dopust - odpravnina
Tožnik se je zaposlil pri drugotoženi stranki, delovno razmerje pa mu je prenehalo na podlagi sklepa o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja, v katerem je navedeno, da delavec in delodajalec sporazumno prekinjata pogodbo o zaposlitvi zaradi prezaposlitve k prvotoženi stranki. Dejansko se je tožnik tudi zaposlil prvotoženi stranki. Prišlo je do prenosa dela podjetja, zato gre za spremembo delodajalca iz 73. člena ZDR.
kršitev avtorske pravice – aktivna legitimacija – delo industrijskega oblikovanja – javni razpis – uporaba izdelka
Ker so odškodninske posledice iz 168. člena ZASP vezane na kršitev materialnih avtorskih pravic, ki so bile s pogodbo prenesene na tožečo stranko, je tožeča stranka upravičena zahtevati sodno varstvo zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic, če se kršitev zgodi.
Naročnik, ki naroči neko delo in v zvezi z njim ni uredil prenosa avtorskih pravic, je v primeru, da tako delo krši avtorske pravice drugih, pasivno legitimiran v sporu zaradi kršitve avtorske pravice, tudi če izdelka ni sam izdelal in ga le uporablja.
Okoliščina, da je tožena stranka v razpisni dokumentaciji opredelila opis predmeta le z osnovnimi tehničnimi parametri, konkretno izvedbo pa je prepustila izbranemu izvajalcu ne pomeni, da tožena stranka ni kršila morebitnih avtorskih pravic tožeče stranke, ob predpostavki, da so s panoji, ki jih je kupila tožena stranka, kršene avtorske pravice.
sodno varstvo – pravda - ugotovitev obstoja lastninske pravice etažnih lastnikov na pripadajočem zemljišču
Etažnim lastnikom, ki uveljavljajo sodno varstvo lastninske pravice na pripadajočem zemljišču (ugotovitev obstoja lastninske pravice) v pravdi, tega varstva ni mogoče odreči ter zadeve odstopiti nepravdnemu sodišču.
zamudna sodba – obseg izpodbijanja – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Obseg izpodbijanja zamudne sodbe je omejen, ker se s pritožbo ne more izpodbijati zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (drugi odstavek 338. člena ZPP). Institut zamudne sodbe temelji na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava tožbene navedbe. S tem postanejo tožbene navedbe nesporne in jih zato ni treba dokazovati, ni pa jih tudi več mogoče izpodbijati. Posledica neaktivnosti tožene stranke je, da lahko izpodbija zamudno sodbo le glede preizkusa, ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, glede na dejansko podlago, ki izhaja iz tožbe. Ni mogoče z dodatnimi pritožbenimi navedbami vplivati na to, da bi se materialnopravna presoja obravnavala glede na širšo in drugačno dejansko stanje od tistega, ki izhaja iz tožbe.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2. ZPSDP člen 1.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
Potem ko je začel veljati ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja v višini regresa za letni dopust za delavce tožene stranke (javnega zavoda), se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v kolektivni pogodbi tožene stranke, ki je bila sklenjena 18. 3. 1993 in se je začela uporabljati 19. 3. 1993, torej po uveljavitvi ZNOIP, je nična.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078541
OZ člen 435, 465. ZPP člen 285, 339, 339/2-8.
prodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – nezatrjevano dejstvo – nezakonito postopanje sodišča – materialno procesno vodstvo – onemogočeno obravnavanje pred sodiščem – spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje s tem, ko je svojo odločitev oprlo na nezatrjevano odločilno dejstvo, ni ravnalo skladno določbi 285. člena ZPP, po kateri izhaja obveznost sodišča, da strankam omogoči spoznanje, katera dejstva so sploh pravno-relevantna v sporu, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – predlaganje dokazov – predložitev listinskih dokazov
S tem, ko je dolžnik v ugovoru navedel, da lahko pošlje plačilne naloge oziroma dokazila o plačilu, je zakonski zahtevi o predlaganju dokazov zadostil. Četudi gre za listinske dokaze, slednjih ni potrebno priložiti.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe – stečaj – sodba na podlagi pripoznave
Po prevzemu pravde stečajnega upravitelja je sodišče izdalo sklep o nadaljevanju postopka, o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe ter odločilo tudi o stroških celotnega postopka v navedenem individualnem delovnem sporu. Pravna podlaga za odločitev o pravdnih stroških je določilo 2. odstavka 154. člena ZPP, upoštevaje pri tem uspeh v pravdi tožečih strank v višini 82,70 % (delna sodba na podlagi pripoznave), upoštevati pa je tudi potrebno, da so tožniki za zavarovanje svojih pravic iz delovnega razmerja morali vložiti tožbo, pri čemer se je predmetni postopek končal šele z izdajo sklepa, s katerim je sodišče odločilo tudi o stroških postopka. Ne gre za stroške, ki bi jih tožniki morali prijaviti v stečajnem postopku. Prav tako ni mogoče upoštevati določila 158. člena ZPP, ki določa, da tožeča stranka, ki umakne tožbe mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V predmetni zadevi je šlo za delno pripoznavo tožbenega zahtevka ter umik tožbe, pri čemer je bil stečajni postopek uveden po umiku tožbe, tako da stroškov ni bilo mogoče prijaviti v stečajnem postopku in tudi ta postopek je moralo sodišče rešiti skladno z določili ZPP, stroški postopka do uvedbe stečaja niso bili znani.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež
Ker je imel tožnik tudi po zaključku bolniškega staleža težave z zapestjem, je za presojo utemeljenosti nadaljevanja staleža potrebno ugotoviti, ali so bile te težave izražene v takšni meri, da tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati svojega dela.
ZPIZ-1 člen 143, 144. ZPP člen 281. Seznam telesnih okvar poglavje VIII, točka 1.a, poglavje III, točka 9.
invalidnina – telesna okvara – vzrok
Pri tožniku je podana skupna 40% telesna okvara (zaradi izgube funkcije enega segmenta vratne hrbtenice in zaradi posledic obolenj ali poškodb centralnega živčnega sistema). Ker je vzrok telesne okvare poškodba izven dela, ne pa poklicna bolezen, tožnik nima pravice do invalidnine.
povračilo stroškov za prehrano in prevoz na delo in z dela - povračila stroškov v zvezi z delom
Tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni predložila nobenih dokazov o prisotnosti oziroma odsotnosti tožnika z dela, zgolj navedba o tem, da na delo ni prihajal, ne zadostuje za zaključek, da tožnik ni upravičen do povračila vtoževanih stroškov za prehrano in prevoz na delo in z dela.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077890
ZIZ člen 29, 29/4, 272, 272/1, 272/2. ZNVP člen 38, 38/2, 47. ZTFI člen 15, 15/1. SPZ člen 132. ZOdvT tarifna številka 3466. Pravila borze člen 157, 157/1, 159, 159/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – vrnitev vrednostnih papirjev – ničnost pogodbe – finančno zavarovanje – komisorni dogovor – lex commisoria – nagrada za vlogi v postopku izdaje začasne odredbe
Za finančna zavarovanja velja posebna (specialna) ureditev, ki velja poleg splošnih pravil za zavarovanje terjatev, in ki slednja spreminja ali dopolnjuje. Ker pri oblikovanju finančnih zavarovanjih nastopajo subjekti, od katerih je mogoče pričakovati strožjo, profesionalno skrbnost in se lahko domneva poštenost njihovega ravnanja, posebna ureditev finančnih zavarovanj ublaži kogentne določbe splošnih pravil, določene z namenom varstva šibkejše stranke v pravnem razmerju zavarovanja terjatev (npr. komisorni dogovor). Skladno z navedenim je tako tolmačiti tudi določbo 47. člena ZNVP. Ta upniku omogoča, da sam (brez sodne intervencije) in po predhodnem obvestilu zastavnega dolžnika proda zastavljeni vrednostni papir na organiziranem trgu.
Za posamezne vloge pri začasnih odredbah nagrada ni predvidena, saj v tar. št. 3466 med izrecno naštetimi postopki, v katerih je takšna nagrada možna, ni navedenega postopka za izdajo začasne odredbe.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 37.
invalidska pokojnina - tujec - preračun pokojnine
Ker je nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH tožniku priznal invalidsko pokojnino na podlagi skupne pokojninske dobe, prebite v Sloveniji in BiH oziroma na podlagi pokojninske dobe obeh pogodbenic, nemški nosilec zavarovanja pa je skladno s sporazumom, sklenjenim med Nemčijo in Jugoslavijo, priznal in odmeril pokojnino na podlagi pokojninske dobe, ki jo je tožnik prebil v Nemčiji, glede izpolnjevanja pogojev pa je upošteval pokojninsko dobo, ki jo je tožnik dopolnil tako v Sloveniji in BiH, to je v trajanju več kot 16 let, tožnik nima pravice do preračuna oziroma do odmere invalidske pokojnine. Izplačilo pokojnine tudi za slovensko zavarovalno dobo ostane obveznost bosanskega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gre namreč za stanje iz 3. odstavka 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju z BIH, po katerem se pokojnine ne preračunajo.
kolektivni delovni spor - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški
Glede na zahtevnost spora (predlagatelj je v predmetnem kolektivnem delovnem sporu uveljavljal kršitve Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011/2012) predlagatelju pripada nagrada za postopek v višini 500,00 EUR po tar. št. 3420 ZOdvT (postopek na prvi stopnji). Predlagatelj je utemeljeno priglasil tudi nagrado za postopek po tar. št. 3422, kot je določena za nagrado v kolektivnih delovnih sporih v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, saj je v predmetni zadevi predhodno potekal tudi pritožbeni postopek, kjer je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen 176.
regres za letni dopust - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč.
Z Dogovorom, ki ima naravo kolektivne pogodbe, je bila za javne uslužbence glede plačila regresa za letni dopust za leto 2012 določena ugodnejša pravica, kot pa jo je določal 131. člen ZDR. V 9. točki omenjenega Dogovora je bilo namreč določeno, da se regres za letni dopust izplača pri plači za april 2012. S tem Dogovorom je bila torej dogovorjena pravica, ki je za delavce ugodnejša, kot pa jo je določal ZDR (kar je skladno z členom 7/2 ZDR). ZDIU12 niti ZUJF nimata določbe, da naj bi navedena predpisa (v kolikor se nanašata na regres za leto 2012 za javne uslužbence) veljala retroaktivno za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred uveljavitvijo teh zakonov že zapadle v plačilo (regres za leto 2012 za javne uslužbence pa je zapadel v plačilo ob izplačilu plače za mesec april 2012). Zato določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo.