solidarnost na upniški strani - nerazdelna terjatev - solidarnost ni izrecno določena - načelo stroge formalne legalitete
1. Z vidika materialnega prava tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da gre v konkretnem primeru na podlagi določbe 3. odstavka 161. člena ZPP za nerazdelno terjatev, vendar presoja, za kakšno terjatev gre, ni predmet izvršilnega postopka, temveč postopka, v katerem je bil izdan izvršilni naslov. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je zemljiško knjižno sodišče vezano na izvršilni naslov, velja načelo stroge formalne legalitete.
2. Izvršilno sodišče ne more več samo na novo uporabiti določb ZPP o pravdnih stroških, o katerih je že odločeno z izvršilnim naslovom. Da mora biti nerazdelna obveznost stroškovnih dolžnikov (smiselno najmanj enako pa velja tudi za terjatve stroškovnih upnikov) razvidna iz izvršilnega naslova in se ne domneva, pa je tudi mnenje pravne teorije in sodne prakse.
ZPP člen 285, 452, 452, 453, 458, 458/1, 495, 495/1.
spor majhne vrednosti– prekluzija – materialno procesno vodstvo – dopustni pritožbeni razlogi
Pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču, da je upoštevalo dejstva, ki jih je tožeča stranka navedla v vlogi, ki ni navedena v 452. členu ZPP. To pa je očitek bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti.
obveznost plačila – prenos poslovnega deleža v d.o.o. - prevzem dolga - privolitev upnika
V nasprotju z določbo 472. člena ZGD-1 zagovarja pritožnica stališče, da družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo odgovarjajo za obveznosti družbe. Zato je tudi pravno nevzdržno njeno stališče, da za obveznosti, ki so nastale pred prenosom „lastništva“ odgovarja tisti, ki je bil v času nastanka in dospelosti „lastnik“ družbe.
Ker tožena stranka ni zatrjevala, da naj bi tožeča stranka privolila v to, da naj dolga ne plača tožena stranka pač pa tretji, izjave in dogovori med tretjim in dolžnico o poravnavi dolga upniku, proti njemu nimajo nobenih učinkov.
smrt samostojnega podjetnika - dediči - nadaljevanje podjetja z dejavnostjo - zavarovanje s predhodno odredbo - zanikanje obligacijskega razmerja
V obravnavani zadevi upnik trdi (in je verjetno izkazal), da je bilo delo naročeno s strani U. s.p. leta 2012 (torej že po smrti samostojnega podjetnika) ter da je bilo takrat in ob vložitvi predloga podjetje U. s.p. vpisano v register samostojnih podjetnikov. V taki situaciji ni mogoče enako strogo stališče glede možnosti odprave pomanjkljivosti kot v primeru, da je pokojni samostojni podjetnik na strani upnika.
škoda – delavec – delodajalec – povrnitev škode – zavarovana oseba
Delavec delodajalca (poškodovalec) mora škodo povzročiti zavarovani (tretji) osebi, ne pa sam sebi, da so izpolnjeni zakonski pogoji za odgovornost delodajalca po določbi drugega odstavka 86. člena ZZVZZ.
ZPP člen 239, 239/1, 450, 450/1, 454, 454/1. OZ člen 239, 239/1.
narok v sporu majhne vrednosti - sprememba družbenika v d.o.o. - pripojitev - odgovornost za dolgove družbe po statusnem preoblikovanju
Sprememba družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo ne vpliva na obveznost kapitalske družbe, v kateri je prišlo do teh sprememb, da svoje dolgove poravna upnikom. Tožeča stranka ima v konkretnem primeru nesporno terjatev do tožene stranke. Zato je tožena stranka svoje obveznosti dolžna izpolniti tako kot se glasijo. Njeni ugovori se nanašajo na razmerje med odsvojiteljem in pridobiteljem poslovnega deleža, ne pa na razmerje med tožečo stranko in družbo dolžnico, zato za odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke zoper toženo stranko niso relevantni.
Pritožba je utemeljeno opozorila na nepravilen zaključek prvostopnega sodišča, da naj bi bila izpodbojna plačila opravljena sočasno, ker so bili krediti vrnjeni znotraj pogodbenih rokov. Pojem „sočasnosti“ se je uveljavil v sodni praksi za ponazoritev načina poslovanja (stečajnega) dolžnika z upnikom, ko upnik izpodbija domnevo o obstoju objektivnega izpodbojnega pogoja iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP tako, da dokazuje, da izpolnitev, ki jo je (stečajni) dolžnik opravil (po prejemu nasprotne izpolnitve upnika), ni odstopala od siceršnjega (običajnega, ustaljenega) načina poslovanja med njima, zaradi česar bi se štela kot „sočasna“ izpolnitev, s čemer bi bila domneva o izpodbojnosti pravnih dejanj izpodbita.
navadna škoda - izgubljeni dobiček - vzročna zveza - pogodbena odškodninska odgovornost
Po oceni sodišča prve stopnje zatrjevano škodno dejanje (pogodbena kršitev ekskluzivne pravice prodaje sistemov krmiljenj tožeči stranki s strani tožene stranke, oziroma v tej zvezi prodaja sistemov krmiljenj tretjim osebam brez predhodne odobritve tožeče stranke) ni moglo imeti za posledico drug dogodek, to je pravno priznano škodo (za navadno škodo in izgubljeni dobiček).
ZPP člen 18. Uredba št. 44/2001, člen 8, 9, 10, 11.
pristojnost slovenskega sodišča - uredba št. 44/2001 - zavarovalnica - nacionalni zavarovalni biro
Namen ustanovitve nacionalnih birojev je tudi prevzemanje pravic in obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Na spletni strani tožene stranke je zapisano, da je ena od njenih funkcij, da kot Biro države, v kateri je prišlo do nesreče, prevzame odgovornost za obravnavo in poravnavo zahtevkov, ki izvirajo iz nesreč, ki jih povzročijo tuji vozniki v Romuniji. Povedano pomeni, da ima tožena stranka v razmerju do oškodovanca dejansko položaj zavarovalnice. Dejstvo, da njena odgovornost temelji na zakonu (oziroma na mednarodni pogodbi) in ne na zavarovalni pogodbi, tega zaključka ne spremeni. Drugi odstavek 11. člena Uredbe št. 44/2001 namreč izrecno določa, da se določbe členov 8, 9 in 10 uporabljajo tudi za tožbe, ki jih oškodovanec vloži neposredno zoper zavarovalnico (torej za direktne tožbe, ki ne temeljijo na zavarovalni pogodbi med oškodovancem in zavarovalnico).
Vzrok tožnikove popolne nezmožnosti za delo oziroma I. kategorije invalidnosti je bolezen (bolezenska anevrizma), zato je tožbeni zahtevek, da se kot vzrok invalidnosti prizna poškodba pri delu, neutemeljen.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik – državni organ tožbe
Ker v tem individualnem delovnem sporu Državno pravobranilstvo RS ni stranka, temveč le zastopnik stranke v postopku (tožeča stranka je bila Republika Slovenija), zanj ne veljajo določbe 162. člena ZPP (po kateri ima državni organ, kadar se udeležuje postopka kot stranka, pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona, nima pa pravice do nagrade).
fitnes center – krivdna odgovornost – profesionalna skrbnost
Uporaba fitnes naprav pomeni uporabo športnega objekta, kar pomeni, da mora biti vsak udeleženec skrben, da mora sam paziti na tveganja, ki so tipična in predvidljiva. Res je, da je tožena stranka, ki se profesionalno ukvarja s fitnesom strožje odgovorna, saj zanjo velja profesionalna skrbnost, vendar pa to še ne pomeni, da je dolžna storiti to, kar v pritožbi izpostavlja pritožnik. Dolžnost tožene stranke je, da zagotovi ustrezne varnostne ukrepe in sicer tiste, ki presegajo običajno tveganje, saj je pravilo, da tipično tveganje prevzame športnik sam.
ZASP člen 130, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 190, 198.
javno predvajanje fonogramov – avtorska pravica – skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda IPF – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost obveščanja – neupravičena obogatitev
Kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov avtorskih del (iz repertoarja kolektivne organizacije) lahko skleneta skupni sporazum. Ta začne veljati za vse istovrstne uporabnike avtorskih del po objavi, ne glede na to, ali so sodelovali pri pogajanjih ali sklenitvi sporazuma. Sodišča so na skupni sporazum vezana. Skupni sporazum ima torej poseben pravni pomen, ki ga približuje kolektivni pogodbi delovnega prava in pa podzakonskem aktu.
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
ZASP člen 157, 157/3, 157/4, 157/7, 158, 158/2, 168, 168/1, 168/2. ZPP člen 311.
sorodne glasbene pravice – javno priobčevanje komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – javna priobčitev pri poslovni dejavnosti - stroški
Določilo prvega odstavka 311. člena ZPP vzpostavlja pravilo, da sme sodišče toženi stranki naložiti dajatev, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. V drugem in tretjem odstavku istega člena so sicer določene izjeme od tega pravila, vendar zahtevek tožeče stranke na poročanje ni ena takšnih izjem.
Na podlagi drugega odstavka 4. čelna SS 2006 različno obravnavanje tistih, ki sklenjeno individualno pogodbo s tožečo stranko in tistih, ki položijo znesek, je torej nezakonito. Zato ga sodišče ne sme uporabiti, četudi je na podlagi določila sedmega odstavka 157. člena ZASP na skupni sporazum vezano.
Tožencu (s.p.) je sodišče sodno pisanje (drugopis tožbe s pozivom naj nanjo odgovori) vročalo na naslov, ki je vpisan v poslovni register. Poštni vročevalec na tem naslovu ni mogel vročiti sodnega pisanja tožencu, prav tako ne kakšnemu odraslemu članu njegovega gospodinjstva. Zato je vročevalec v hišnem predalčniku pustil obvestilo o prispelem pisanju, z navedbo, kje se pisanje nahaja in rok 15 dni, v katerem ga lahko toženec dvigne. Ker toženec pisanja v navedenem roku ni dvignil, je bila skladno z določbo 4. odstavka 142. člena ZPP vročitev opravljena po poteku navedenega roka tako, da je poštar v hišnem nabiralniku pustil drugopis tožbe.
Sodba, s katero je bilo pravnomočno odločeno le o temelju zahtevka za plačilo plače in regresa za letni dopust, ne pa tudi o višini, je vmesna sodba. Z izpodbijano sodbo (ugodilni del) pa je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku po višini. Ker tožena stranka svojih obveznosti, ki po temelju izhajajo iz že pravnomočne sodbe, ni poravnala prostovoljno, je bila tožnica prisiljena zahtevati izvršitev te obveznosti z vložitvijo nove tožbe, na podlagi katere bo lahko dosegla prisilno izvršbo, kolikor tožena stranka svojih obveznosti še vedno ne bo poravnala prostovoljno. Zato tožena stranka sodišču prve stopnje neupravičeno očita, da je bilo o zahtevku tožnice že pravnomočno odločeno in bi zato moralo sodišče tožbo zavreči.
DELOVNO PRAVO - PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0011008
ZPP člen 280, 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 263.
plača – načelo kontradiktornosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – rok za pripravo na glavno obravnavo – procesno pobotanje – pobot – tročlenski izrek - odškodninska odgovornost delavca – odškodninska odgovornost direktorja - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo uveljavljala v pobot, nasprotne terjatve, ki jih je konkretizirala. Tožnik vse do prvega naroka za glavno obravnavo na vlogo ni odgovoril, na navedbe pa je nato odgovarjal zaslišan kot stranka. Tožnikov pooblaščenec je na naroku navedel, da v trditveno podlago tožeče stranke povzema vse navedbe, ki jih je podal tožnik kot stranka, s čimer je formalno zadostil procesnim pravilom (286. čl. ZPP), pri tem pa je navedel še, da v potrditev navedb predlaga zaslišanje prič. Ker sodišče prve stopnje toženi stranki glede novo podanih navedb na prvem naroku ni omogočilo roka za pripravo na glavno obravnavo (280. čl. ZPP), ji je onemogočilo obravnavanje pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. čl. ZPP.
Pri procesnem pobotanju je izrek sodbe tričlenski. Sodišče v 1. točki ugotovi obstoj tožnikove terjatve, nato posebej v 2. točki ugotovi obstoj terjatve tožene stranke, seveda če ta obstoji (največ do višine tožnikove terjatve), potem pa v 3. točki izreče pobotanje. V kolikor pa sodišče meni, da terjatev tožene stranke ne obstoji, ugotovi to v 2. točki izreka, v 3. točki izreka pa toženi stranki naloži plačilo vtoževane terjatve.
Primerjava prvega odstavka 182. člena ZDR s prvim in drugim odstavkom 263. člena ZGD-1 pokaže, da je ZGD-1 v tem delu lex specialis. Odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora je strožja kot odškodninska odgovornost ostalih delavcev po 182. členu ZDR, kar je razumljivo glede na položaj, ki ga zasedajo. Velja skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika, za katerega se domneva tudi ustrezna usposobljenost in obveščenost. Tak je bil tudi položaj tožeče stranke (kot predsednika uprave), zato bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju njegove odškodninske odgovornosti izhajati iz 263. člena ZGD-1, saj sklenjena pogodba o zaposlitvi ne pomeni, da je toženec razbremenjen odgovornosti po ZGD-1.
ZFPPIPP člen 10, 271, 271/1, 271/1-1. OZ člen 472, 472/1.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – prevzem dolga – terjatev na vračilo sredstev – objektivni pogoj izpodbojnosti – premoženjsko nevtralen posel
Prevzem dolga je pogodba med dolžnikom (tožeča stranka) in prevzemnikom (stečajni dolžnik), v katero je privolil upnik. S to pogodbo se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v razmerju do upnika (tožena stranka). Gre torej za obligacijsko razmerje med tožečo stranko in stečajnim dolžnikom, pri čemer je zaveza slednjega do tožene stranke povsem abstraktna. Zato je (ne)odplačnost Pogodbe o prevzemu dolga odvisna le od razmerja med tožečo stranko in stečajnim dolžnikom, saj tožena stranka kot upnik ni stranka pogodbe.