• Najdi
  • 1
  • od 20
  • >
  • >>
  • 1.
    VSK sklep Cpg 66/2013
    30.8.2013
    STEČAJNO PRAVO
    VSK0005508
    ZFPPIPP člen 271, 271/1, 272, 272/1, 272/2.
    izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojni pogoji – izpolnitev iz dvostranske pogodbe - sočasnost
    Pritožba je utemeljeno opozorila na nepravilen zaključek prvostopnega sodišča, da naj bi bila izpodbojna plačila opravljena sočasno, ker so bili krediti vrnjeni znotraj pogodbenih rokov. Pojem „sočasnosti“ se je uveljavil v sodni praksi za ponazoritev načina poslovanja (stečajnega) dolžnika z upnikom, ko upnik izpodbija domnevo o obstoju objektivnega izpodbojnega pogoja iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP tako, da dokazuje, da izpolnitev, ki jo je (stečajni) dolžnik opravil (po prejemu nasprotne izpolnitve upnika), ni odstopala od siceršnjega (običajnega, ustaljenega) načina poslovanja med njima, zaradi česar bi se štela kot „sočasna“ izpolnitev, s čemer bi bila domneva o izpodbojnosti pravnih dejanj izpodbita.
  • 2.
    VSK sklep II Ip 315/2013
    30.8.2013
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0005569
    ZIZ člen 17.
    solidarnost na upniški strani - nerazdelna terjatev - solidarnost ni izrecno določena - načelo stroge formalne legalitete
    1. Z vidika materialnega prava tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da gre v konkretnem primeru na podlagi določbe 3. odstavka 161. člena ZPP za nerazdelno terjatev, vendar presoja, za kakšno terjatev gre, ni predmet izvršilnega postopka, temveč postopka, v katerem je bil izdan izvršilni naslov. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je zemljiško knjižno sodišče vezano na izvršilni naslov, velja načelo stroge formalne legalitete.

    2. Izvršilno sodišče ne more več samo na novo uporabiti določb ZPP o pravdnih stroških, o katerih je že odločeno z izvršilnim naslovom. Da mora biti nerazdelna obveznost stroškovnih dolžnikov (smiselno najmanj enako pa velja tudi za terjatve stroškovnih upnikov) razvidna iz izvršilnega naslova in se ne domneva, pa je tudi mnenje pravne teorije in sodne prakse.
  • 3.
    VSL sklep I Cpg 796/2013
    30.8.2013
    SODNE TAKSE
    VSL0077880
    ZST-1 člen 11, 11/3.
    oprostitev plačila sodnih taks – ogroženost poslovanja – blokada transakcijskega računa – likvidnost
    Zgolj blokada transakcijskega računa še ne pomeni, da je stranka nelikvidna oziroma nezmožna zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse.
  • 4.
    VSL sodba I Cpg 1513/2012
    30.8.2013
    PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0069643
    ZPP člen 239, 239/1, 450, 450/1, 454, 454/1. OZ člen 239, 239/1.
    narok v sporu majhne vrednosti - sprememba družbenika v d.o.o. - pripojitev - odgovornost za dolgove družbe po statusnem preoblikovanju
    Sprememba družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo ne vpliva na obveznost kapitalske družbe, v kateri je prišlo do teh sprememb, da svoje dolgove poravna upnikom. Tožeča stranka ima v konkretnem primeru nesporno terjatev do tožene stranke. Zato je tožena stranka svoje obveznosti dolžna izpolniti tako kot se glasijo. Njeni ugovori se nanašajo na razmerje med odsvojiteljem in pridobiteljem poslovnega deleža, ne pa na razmerje med tožečo stranko in družbo dolžnico, zato za odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke zoper toženo stranko niso relevantni.
  • 5.
    VSK sodba Cpg 76/2013
    30.8.2013
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0006765
    OZ člen 131, 132, 168.
    navadna škoda - izgubljeni dobiček - vzročna zveza - pogodbena odškodninska odgovornost
    Po oceni sodišča prve stopnje zatrjevano škodno dejanje (pogodbena kršitev ekskluzivne pravice prodaje sistemov krmiljenj tožeči stranki s strani tožene stranke, oziroma v tej zvezi prodaja sistemov krmiljenj tretjim osebam brez predhodne odobritve tožeče stranke) ni moglo imeti za posledico drug dogodek, to je pravno priznano škodo (za navadno škodo in izgubljeni dobiček).
  • 6.
    VSL sodba I Cpg 249/2012
    30.8.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077873
    ZPP člen 285, 452, 452, 453, 458, 458/1, 495, 495/1.
    spor majhne vrednosti– prekluzija – materialno procesno vodstvo – dopustni pritožbeni razlogi
    Pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču, da je upoštevalo dejstva, ki jih je tožeča stranka navedla v vlogi, ki ni navedena v 452. členu ZPP. To pa je očitek bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti.
  • 7.
    VSL sodba I Cpg 1544/2012
    30.8.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL0069613
    ZGD-1 člen 472. OZ člen 427, 427/1.
    obveznost plačila – prenos poslovnega deleža v d.o.o. - prevzem dolga - privolitev upnika
    V nasprotju z določbo 472. člena ZGD-1 zagovarja pritožnica stališče, da družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo odgovarjajo za obveznosti družbe. Zato je tudi pravno nevzdržno njeno stališče, da za obveznosti, ki so nastale pred prenosom „lastništva“ odgovarja tisti, ki je bil v času nastanka in dospelosti „lastnik“ družbe.

    Ker tožena stranka ni zatrjevala, da naj bi tožeča stranka privolila v to, da naj dolga ne plača tožena stranka pač pa tretji, izjave in dogovori med tretjim in dolžnico o poravnavi dolga upniku, proti njemu nimajo nobenih učinkov.
  • 8.
    VSK sklep Cpg 85/2013
    30.8.2013
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSK0005505
    ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87.
    škoda – delavec – delodajalec – povrnitev škode – zavarovana oseba
    Delavec delodajalca (poškodovalec) mora škodo povzročiti zavarovani (tretji) osebi, ne pa sam sebi, da so izpolnjeni zakonski pogoji za odgovornost delodajalca po določbi drugega odstavka 86. člena ZZVZZ.
  • 9.
    VSK sklep Cpg 149/2013
    30.8.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK0005555
    ZPP člen 80, 81, 81/1. ZIZ člen 258, 258/1.
    smrt samostojnega podjetnika - dediči - nadaljevanje podjetja z dejavnostjo - zavarovanje s predhodno odredbo - zanikanje obligacijskega razmerja
    V obravnavani zadevi upnik trdi (in je verjetno izkazal), da je bilo delo naročeno s strani U. s.p. leta 2012 (torej že po smrti samostojnega podjetnika) ter da je bilo takrat in ob vložitvi predloga podjetje U. s.p. vpisano v register samostojnih podjetnikov. V taki situaciji ni mogoče enako strogo stališče glede možnosti odprave pomanjkljivosti kot v primeru, da je pokojni samostojni podjetnik na strani upnika.
  • 10.
    VSC sodba Cp 183/2013
    30.8.2013
    ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSC0003782
    ZVPot člen 1, 1/5, 4, 4/1, 6, 7. OZ člen 153, 153/1, 155, 155/1-2.
    povrnitev škode od proizvajalca stvari - objektivna odgovornost - alergijska reakcija na šampon - iritativni kontaktni dermatitis - vzročna zveza
    Izdelek ima napako, kadar njegova varnost ni takšna, kot jo potrošnik lahko upravičeno pričakuje.
  • 11.
    VSK sklep Cpg 128/2013
    30.8.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSK0005554
    ZPP člen 18. Uredba št. 44/2001, člen 8, 9, 10, 11.
    pristojnost slovenskega sodišča - uredba št. 44/2001 - zavarovalnica - nacionalni zavarovalni biro
    Namen ustanovitve nacionalnih birojev je tudi prevzemanje pravic in obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Na spletni strani tožene stranke je zapisano, da je ena od njenih funkcij, da kot Biro države, v kateri je prišlo do nesreče, prevzame odgovornost za obravnavo in poravnavo zahtevkov, ki izvirajo iz nesreč, ki jih povzročijo tuji vozniki v Romuniji. Povedano pomeni, da ima tožena stranka v razmerju do oškodovanca dejansko položaj zavarovalnice. Dejstvo, da njena odgovornost temelji na zakonu (oziroma na mednarodni pogodbi) in ne na zavarovalni pogodbi, tega zaključka ne spremeni. Drugi odstavek 11. člena Uredbe št. 44/2001 namreč izrecno določa, da se določbe členov 8, 9 in 10 uporabljajo tudi za tožbe, ki jih oškodovanec vloži neposredno zoper zavarovalnico (torej za direktne tožbe, ki ne temeljijo na zavarovalni pogodbi med oškodovancem in zavarovalnico).
  • 12.
    VSL sodba I Cpg 167/2011
    29.8.2013
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0069614
    ZFPPIPP člen 28, 34, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2.
    izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni pogoj izpodbojnosti – običajen rok izpolnitve – sočasnost izpolnitve – prekluzija – materialno procesno vodstvo
    V primeru trajnega poslovnega sodelovanja se običajno med pogodbenikoma oblikuje značilen vzorec ravnanja, na katerega pristaneta oba pogodbenika in ga tudi konkludentno sprejemata. Dolgi roki izpolnitve obveznosti in čakanje na izpolnitev na drugi strani, z vidika splošnih abstraktnih pravil, res ne štejejo za običajne, vendar pa v primeru, ko se tak način v praksi med strankama ustali, je treba navedeni vzorec poslovanja upoštevati kot običajen način poslovanja med strankama.
  • 13.
    VDSS sodba Psp 151/2013
    29.8.2013
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011038
    URS člen 20. ZUP člen 12, 129, 129/1, 129/1-4, 220, 261, 263.
    nova odmera pokojnine - pravnomočna odločba - dopolnilna odločba
    Tožnici je bila že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Zahteve za ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem zneskov, izplačanih iz naslova obveznic iz leta 1992, ki pri priznanju pravice niso bili upoštevani, ni mogoče šteti za izdajo dopolnilne odločbe, saj morebiti nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ni razlog za izdajo dopolnilne odločbe. Toženec je zahtevo za novo odmero pokojnine zakonito zavrgel.
  • 14.
    VDSS sklep Pdp 478/2013
    29.8.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011003
    ZPP člen. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZDR člen 109.
    odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev - pravdni stroški - spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok
    Tožnik je uveljavljal daljši odpovedni rok zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga od tistega, kot mu je bil določen s to redno odpovedjo. Ta spor se po svoji naravi uvršča med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, zato se pri odločanju o stroških postopka velja določba člena 41/5 ZDSS-1, po kateri v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal svoje procesne pravice.
  • 15.
    VDSS sklep Pdp 520/2013
    29.8.2013
    DELOVNO PRAVO - PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0011008
    ZPP člen 280, 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 263.
    plača – načelo kontradiktornosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – rok za pripravo na glavno obravnavo – procesno pobotanje – pobot – tročlenski izrek - odškodninska odgovornost delavca – odškodninska odgovornost direktorja - trditveno in dokazno breme
    Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo uveljavljala v pobot, nasprotne terjatve, ki jih je konkretizirala. Tožnik vse do prvega naroka za glavno obravnavo na vlogo ni odgovoril, na navedbe pa je nato odgovarjal zaslišan kot stranka. Tožnikov pooblaščenec je na naroku navedel, da v trditveno podlago tožeče stranke povzema vse navedbe, ki jih je podal tožnik kot stranka, s čimer je formalno zadostil procesnim pravilom (286. čl. ZPP), pri tem pa je navedel še, da v potrditev navedb predlaga zaslišanje prič. Ker sodišče prve stopnje toženi stranki glede novo podanih navedb na prvem naroku ni omogočilo roka za pripravo na glavno obravnavo (280. čl. ZPP), ji je onemogočilo obravnavanje pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. čl. ZPP.

    Pri procesnem pobotanju je izrek sodbe tričlenski. Sodišče v 1. točki ugotovi obstoj tožnikove terjatve, nato posebej v 2. točki ugotovi obstoj terjatve tožene stranke, seveda če ta obstoji (največ do višine tožnikove terjatve), potem pa v 3. točki izreče pobotanje. V kolikor pa sodišče meni, da terjatev tožene stranke ne obstoji, ugotovi to v 2. točki izreka, v 3. točki izreka pa toženi stranki naloži plačilo vtoževane terjatve.

    Primerjava prvega odstavka 182. člena ZDR s prvim in drugim odstavkom 263. člena ZGD-1 pokaže, da je ZGD-1 v tem delu lex specialis. Odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora je strožja kot odškodninska odgovornost ostalih delavcev po 182. členu ZDR, kar je razumljivo glede na položaj, ki ga zasedajo. Velja skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika, za katerega se domneva tudi ustrezna usposobljenost in obveščenost. Tak je bil tudi položaj tožeče stranke (kot predsednika uprave), zato bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju njegove odškodninske odgovornosti izhajati iz 263. člena ZGD-1, saj sklenjena pogodba o zaposlitvi ne pomeni, da je toženec razbremenjen odgovornosti po ZGD-1.
  • 16.
    VSL sodba I Cpg 587/2012
    29.8.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL0078234
    OZ člen 639, 639/3. ZPPSL člen 117, 117/5.
    jamčevalni ugovor - ugovor neobstoječe terjatve - pobotni ugovor - obvestilo stečajnemu upravitelju o pobotu upnikove terjatve s terjatvijo stečajnega dolžnika
    Neutemeljena je pritožba v delu, v katerem izpostavlja dvakratno uveljavljanje pobotnega ugovora na isti podlagi. Sodišče prve stopnje v zadevnem sporu ni odločalo o pobotnem ugovoru tožene stranke, pač pa o njenem ugovoru neobstoječe terjatve, t.j. jamčevalnem ugovoru iz naslova napak na delu tožeče stranke. Gre za ugovor materialnega prava, ki se presoja upoštevaje (pravočasno podano) ustrezno trditveno podlago pravdnih strank, pri čemer je potrebno paziti „le“, da se ista ugovorna dejstva ne podvajajo v različnih postopkih.

    Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožeče stranke (pravilno) zavrnilo, ker je ugodilo jamčevalnemu ugovoru tožene stranke, t.j. njenemu ugovoru neobstoječe terjatve. Ker ne gre za situacijo po 117. členu ZPPSL, toženi stranki ni mogoče naprtiti stroškov postopka.
  • 17.
    VDSS sodba Pdp 725/2013
    29.8.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011233
    OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
    regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
    Potem ko je začel veljati ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja v višini regresa za letni dopust za delavce tožene stranke (javnega zavoda), se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v kolektivni pogodbi tožene stranke, ki je bila sklenjena 18. 3. 1993 in se je začela uporabljati 19. 3. 1993, torej po uveljavitvi ZNOIP, je nična.
  • 18.
    VSL sklep I Cp 2198/2013
    29.8.2013
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0071602
    ZDZdr člen 39, 47, 53.
    sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – prisilna hospitalizacija – zaslišanje lečeče zdravnice
    Res je sicer, da se je lečeča zdravnica, ko jo je sodišče zaslišalo, ravno vrnila z letnega dopusta in z udeleženko ob tokratni hospitalizaciji še ni govorila, vendar pa ne drži, da se je z zdravstvenim stanjem udeleženke seznanila zgolj iz pripovedovanja konkretno nedoločenega medicinskega osebja Psihiatrične klinike. Ob zaslišanju je namreč pojasnila, da njeno stanje pozna iz prejšnjih hospitalizacij (udeleženka je namreč tokrat že šestič hospitalizirana), poročil drugih zdravnikov (kar ni nek nedoločen krog medicinskega osebja) o tokratni hospitalizaciji ter na podlagi zdravstvene dokumentacije udeleženke.
  • 19.
    VDSS sodba Pdp 488/2013
    29.8.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011004
    ZDR člen 7, 88, 88/1, 88/1-1, 109.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpravnina – jubilejna nagrada
    Ker je tožena stranka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku priznala pravico do odpravnine v višjem znesku, kot to izhaja na podlagi določbe 109. člena ZDR, je tožnik upravičen do odpravnine v višini, opredeljeni v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
  • 20.
    VSL sklep I Cpg 983/2013
    29.8.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0078227
    ZPP člen 7, 108, 108/1, 108/4, 108/7, 180, 180/1, 212.
    nepopolna tožba – določen zahtevek – nespecificiran račun – konkretizacija opravljenih del – dopolnitev tožbe – izvedba dokazov – informativni dokaz
    Tožba mora med drugim obsegati določen zahtevek. Ta je določen takrat, kadar je do te mere individualiziran, da ga je mogoče po temelju in po višini ločiti od zahtevkov iz drugih historičnih dogodkov. Če v trditveni podlagi tožeče stranke ni prav do te stopnje konkretiziran, je tožba nepopolna. Samo tožeča stranka je tista, ki lahko sanira nepopolno tožbo. Če tega niti po pozivu sodišča ne stori, sama nosi škodljive posledice svoje pasivnosti.

    Če stranka v pravdnem postopku predlaga dokaz brez navedbe dejstva, ki naj bi jo dokaz potrjeval, gre za informativni dokaz. Informativnih dokazov pa sodišče ne le ni dolžno izvajati, temveč jih praviloma ne sme izvajati.
  • 1
  • od 20
  • >
  • >>