• Najdi
  • 1
  • od 20
  • >
  • >>
  • 1.
    VSK sklep Cpg 85/2013
    30.8.2013
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSK0005505
    ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87.
    škoda – delavec – delodajalec – povrnitev škode – zavarovana oseba
    Delavec delodajalca (poškodovalec) mora škodo povzročiti zavarovani (tretji) osebi, ne pa sam sebi, da so izpolnjeni zakonski pogoji za odgovornost delodajalca po določbi drugega odstavka 86. člena ZZVZZ.
  • 2.
    VSK sklep Cpg 128/2013
    30.8.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSK0005554
    ZPP člen 18. Uredba št. 44/2001, člen 8, 9, 10, 11.
    pristojnost slovenskega sodišča - uredba št. 44/2001 - zavarovalnica - nacionalni zavarovalni biro
    Namen ustanovitve nacionalnih birojev je tudi prevzemanje pravic in obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Na spletni strani tožene stranke je zapisano, da je ena od njenih funkcij, da kot Biro države, v kateri je prišlo do nesreče, prevzame odgovornost za obravnavo in poravnavo zahtevkov, ki izvirajo iz nesreč, ki jih povzročijo tuji vozniki v Romuniji. Povedano pomeni, da ima tožena stranka v razmerju do oškodovanca dejansko položaj zavarovalnice. Dejstvo, da njena odgovornost temelji na zakonu (oziroma na mednarodni pogodbi) in ne na zavarovalni pogodbi, tega zaključka ne spremeni. Drugi odstavek 11. člena Uredbe št. 44/2001 namreč izrecno določa, da se določbe členov 8, 9 in 10 uporabljajo tudi za tožbe, ki jih oškodovanec vloži neposredno zoper zavarovalnico (torej za direktne tožbe, ki ne temeljijo na zavarovalni pogodbi med oškodovancem in zavarovalnico).
  • 3.
    VSK sklep II Ip 315/2013
    30.8.2013
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0005569
    ZIZ člen 17.
    solidarnost na upniški strani - nerazdelna terjatev - solidarnost ni izrecno določena - načelo stroge formalne legalitete
    1. Z vidika materialnega prava tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da gre v konkretnem primeru na podlagi določbe 3. odstavka 161. člena ZPP za nerazdelno terjatev, vendar presoja, za kakšno terjatev gre, ni predmet izvršilnega postopka, temveč postopka, v katerem je bil izdan izvršilni naslov. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je zemljiško knjižno sodišče vezano na izvršilni naslov, velja načelo stroge formalne legalitete.

    2. Izvršilno sodišče ne more več samo na novo uporabiti določb ZPP o pravdnih stroških, o katerih je že odločeno z izvršilnim naslovom. Da mora biti nerazdelna obveznost stroškovnih dolžnikov (smiselno najmanj enako pa velja tudi za terjatve stroškovnih upnikov) razvidna iz izvršilnega naslova in se ne domneva, pa je tudi mnenje pravne teorije in sodne prakse.
  • 4.
    VSK sodba Cpg 76/2013
    30.8.2013
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0006765
    OZ člen 131, 132, 168.
    navadna škoda - izgubljeni dobiček - vzročna zveza - pogodbena odškodninska odgovornost
    Po oceni sodišča prve stopnje zatrjevano škodno dejanje (pogodbena kršitev ekskluzivne pravice prodaje sistemov krmiljenj tožeči stranki s strani tožene stranke, oziroma v tej zvezi prodaja sistemov krmiljenj tretjim osebam brez predhodne odobritve tožeče stranke) ni moglo imeti za posledico drug dogodek, to je pravno priznano škodo (za navadno škodo in izgubljeni dobiček).
  • 5.
    VSL sodba I Cpg 249/2012
    30.8.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077873
    ZPP člen 285, 452, 452, 453, 458, 458/1, 495, 495/1.
    spor majhne vrednosti– prekluzija – materialno procesno vodstvo – dopustni pritožbeni razlogi
    Pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču, da je upoštevalo dejstva, ki jih je tožeča stranka navedla v vlogi, ki ni navedena v 452. členu ZPP. To pa je očitek bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti.
  • 6.
    VSL sodba I Cpg 1544/2012
    30.8.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL0069613
    ZGD-1 člen 472. OZ člen 427, 427/1.
    obveznost plačila – prenos poslovnega deleža v d.o.o. - prevzem dolga - privolitev upnika
    V nasprotju z določbo 472. člena ZGD-1 zagovarja pritožnica stališče, da družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo odgovarjajo za obveznosti družbe. Zato je tudi pravno nevzdržno njeno stališče, da za obveznosti, ki so nastale pred prenosom „lastništva“ odgovarja tisti, ki je bil v času nastanka in dospelosti „lastnik“ družbe.

    Ker tožena stranka ni zatrjevala, da naj bi tožeča stranka privolila v to, da naj dolga ne plača tožena stranka pač pa tretji, izjave in dogovori med tretjim in dolžnico o poravnavi dolga upniku, proti njemu nimajo nobenih učinkov.
  • 7.
    VSL sodba I Cpg 1513/2012
    30.8.2013
    PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0069643
    ZPP člen 239, 239/1, 450, 450/1, 454, 454/1. OZ člen 239, 239/1.
    narok v sporu majhne vrednosti - sprememba družbenika v d.o.o. - pripojitev - odgovornost za dolgove družbe po statusnem preoblikovanju
    Sprememba družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo ne vpliva na obveznost kapitalske družbe, v kateri je prišlo do teh sprememb, da svoje dolgove poravna upnikom. Tožeča stranka ima v konkretnem primeru nesporno terjatev do tožene stranke. Zato je tožena stranka svoje obveznosti dolžna izpolniti tako kot se glasijo. Njeni ugovori se nanašajo na razmerje med odsvojiteljem in pridobiteljem poslovnega deleža, ne pa na razmerje med tožečo stranko in družbo dolžnico, zato za odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke zoper toženo stranko niso relevantni.
  • 8.
    VSK sklep Cpg 66/2013
    30.8.2013
    STEČAJNO PRAVO
    VSK0005508
    ZFPPIPP člen 271, 271/1, 272, 272/1, 272/2.
    izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojni pogoji – izpolnitev iz dvostranske pogodbe - sočasnost
    Pritožba je utemeljeno opozorila na nepravilen zaključek prvostopnega sodišča, da naj bi bila izpodbojna plačila opravljena sočasno, ker so bili krediti vrnjeni znotraj pogodbenih rokov. Pojem „sočasnosti“ se je uveljavil v sodni praksi za ponazoritev načina poslovanja (stečajnega) dolžnika z upnikom, ko upnik izpodbija domnevo o obstoju objektivnega izpodbojnega pogoja iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP tako, da dokazuje, da izpolnitev, ki jo je (stečajni) dolžnik opravil (po prejemu nasprotne izpolnitve upnika), ni odstopala od siceršnjega (običajnega, ustaljenega) načina poslovanja med njima, zaradi česar bi se štela kot „sočasna“ izpolnitev, s čemer bi bila domneva o izpodbojnosti pravnih dejanj izpodbita.
  • 9.
    VSC sodba Cp 183/2013
    30.8.2013
    ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSC0003782
    ZVPot člen 1, 1/5, 4, 4/1, 6, 7. OZ člen 153, 153/1, 155, 155/1-2.
    povrnitev škode od proizvajalca stvari - objektivna odgovornost - alergijska reakcija na šampon - iritativni kontaktni dermatitis - vzročna zveza
    Izdelek ima napako, kadar njegova varnost ni takšna, kot jo potrošnik lahko upravičeno pričakuje.
  • 10.
    VSL sklep I Cpg 796/2013
    30.8.2013
    SODNE TAKSE
    VSL0077880
    ZST-1 člen 11, 11/3.
    oprostitev plačila sodnih taks – ogroženost poslovanja – blokada transakcijskega računa – likvidnost
    Zgolj blokada transakcijskega računa še ne pomeni, da je stranka nelikvidna oziroma nezmožna zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse.
  • 11.
    VSK sklep Cpg 149/2013
    30.8.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK0005555
    ZPP člen 80, 81, 81/1. ZIZ člen 258, 258/1.
    smrt samostojnega podjetnika - dediči - nadaljevanje podjetja z dejavnostjo - zavarovanje s predhodno odredbo - zanikanje obligacijskega razmerja
    V obravnavani zadevi upnik trdi (in je verjetno izkazal), da je bilo delo naročeno s strani U. s.p. leta 2012 (torej že po smrti samostojnega podjetnika) ter da je bilo takrat in ob vložitvi predloga podjetje U. s.p. vpisano v register samostojnih podjetnikov. V taki situaciji ni mogoče enako strogo stališče glede možnosti odprave pomanjkljivosti kot v primeru, da je pokojni samostojni podjetnik na strani upnika.
  • 12.
    VDSS sodba Psp 219/2013
    29.8.2013
    INVALIDI
    VDS0011056
    ZPIZ-1 člen 60.
    invalidnost
    Pri tožniku je zaradi ugotovljenih zdravstvenih težav (zaradi ugotovljene dimeljske kile in amputiranih distalnih členkov na tretjem in četrtem prstu leve roke) podana III. kategorija invalidnosti. Ker ni popolnoma nezmožen za delo, ga ni mogoče razvrstiti I. kategorijo invalidnosti in mu priznati pravice do invalidske pokojnine, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
  • 13.
    VSL sodba I Cpg 726/2013
    29.8.2013
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0078250
    ZASP člen 130, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 190, 198.
    javno predvajanje fonogramov – avtorska pravica – skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda IPF – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost obveščanja – neupravičena obogatitev
    Kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov avtorskih del (iz repertoarja kolektivne organizacije) lahko skleneta skupni sporazum. Ta začne veljati za vse istovrstne uporabnike avtorskih del po objavi, ne glede na to, ali so sodelovali pri pogajanjih ali sklenitvi sporazuma. Sodišča so na skupni sporazum vezana. Skupni sporazum ima torej poseben pravni pomen, ki ga približuje kolektivni pogodbi delovnega prava in pa podzakonskem aktu.

    Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
  • 14.
    VSL sodba I Cpg 1430/2012
    29.8.2013
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0076710
    ZASP člen 157, 157/3, 157/4, 157/7, 158, 158/2, 168, 168/1, 168/2. ZPP člen 311.
    sorodne glasbene pravice – javno priobčevanje komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – javna priobčitev pri poslovni dejavnosti - stroški
    Določilo prvega odstavka 311. člena ZPP vzpostavlja pravilo, da sme sodišče toženi stranki naložiti dajatev, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. V drugem in tretjem odstavku istega člena so sicer določene izjeme od tega pravila, vendar zahtevek tožeče stranke na poročanje ni ena takšnih izjem.

    Na podlagi drugega odstavka 4. čelna SS 2006 različno obravnavanje tistih, ki sklenjeno individualno pogodbo s tožečo stranko in tistih, ki položijo znesek, je torej nezakonito. Zato ga sodišče ne sme uporabiti, četudi je na podlagi določila sedmega odstavka 157. člena ZASP na skupni sporazum vezano.
  • 15.
    VDSS sodba in sklep Pdp 780/2013
    29.8.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010868
    ZDR člen 131, 131/1, 162, 162/1, 204. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZGD člen 394, 394/2, 394/3. ZFPPIPP člen 442. ZGD-1 člen 8.
    plača - bruto - neto - regres za letni dopust - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik
    Plače in drugi prejemki, od katerih se plačujejo prispevki in davki, se dosodijo v bruto zneskih in se v izreku le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov.

    Pravni temelj tožnikovih zahtevkov zoper oba toženca predstavljajo določbe četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod (te določbe so upnike v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije varovale z uvedbo neomejene solidarne odgovornosti družbenikov izbrisane družbe za obveznosti te družbe). Iz teh določb v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 394. člena ZGD izhaja neomejena solidarna odgovornost družbenikov za obveznosti likvidirane družbe. Prvi in drugi toženec sta bila ustanovitelja družbe, v kateri je bil zaposlen tožnik. Ta družba je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu po ZFPPod. Vendar pa je pri upoštevanju sankcije neomejene odgovornosti družbenikov potrebno upoštevati tudi stališče Ustavnega sodišča RS, da določitev sankcije neomejene odgovornosti sama po sebi ni v neskladju z ustavo, če se upošteva kot temelj odgovornosti družbenikov nedelujočih družb po ZFPPod vpliv, ki so ga ti imeli na poslovanje družbe in na nastanek obveznosti družbe. Zavrnitev zahtevka zoper drugega toženca je tako utemeljena zaradi tega, ker drugega toženca ni mogoče šteti za aktivnega družbenika, ki bi odgovarjal za obveznosti likvidirane družbe.
  • 16.
    VDSS sodba Pdp 671/2013
    29.8.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011105
    ZDR člen 42.
    plača - zavrženje tožbe - vmesna sodba
    Sodba, s katero je bilo pravnomočno odločeno le o temelju zahtevka za plačilo plače in regresa za letni dopust, ne pa tudi o višini, je vmesna sodba. Z izpodbijano sodbo (ugodilni del) pa je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku po višini. Ker tožena stranka svojih obveznosti, ki po temelju izhajajo iz že pravnomočne sodbe, ni poravnala prostovoljno, je bila tožnica prisiljena zahtevati izvršitev te obveznosti z vložitvijo nove tožbe, na podlagi katere bo lahko dosegla prisilno izvršbo, kolikor tožena stranka svojih obveznosti še vedno ne bo poravnala prostovoljno. Zato tožena stranka sodišču prve stopnje neupravičeno očita, da je bilo o zahtevku tožnice že pravnomočno odločeno in bi zato moralo sodišče tožbo zavreči.
  • 17.
    VSL sodba I Cpg 681/2013
    29.8.2013
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063543
    ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5. ZPP člen 154, 154/1, 311, 311/1, 318, 318/4.
    nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – nesklepčnost – predpravdni stroški
    Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.

    Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
  • 18.
    VDSS sklep Pdp 783/2013
    29.8.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011027
    ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272.
    začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj delovnega razmerja
    V tožničinem primeru bi lahko šlo za razmerje z elementi delovnega razmerja (trajanje razmerja med tožnico in toženo stranko – 11 let, delo glasbenega urednika, ki naj bi ga tožnica opravljala enako kot pri toženi stranki redno zaposleni sodelavci, zatrjevano pavšalno mesečno plačilo ...), nedvomno pa zaenkrat še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila tožnica upravičena do priznanja delovnega razmerja za nedoločen čas in do reintegracije. Predlagana začasna odredba – plačilo nadomestila plače za čas do pravnomočnega zaključka tega individualnega delovnega spora – pa je vezana prav na ta tožbeni zahtevek. Zato prvi pogoj za izdajo začasne odredbe (verjetnost obstoja terjatve) ni izpolnjen.
  • 19.
    VDSS sklep Pdp 775/2013
    29.8.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010869
    ZPP člen 158, 158/1.
    odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe
    Tožnica je v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas vložila tožbo, s katero je zahtevala transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, češ da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom. Kot prostovoljno izpolnitev tega zahtevka je potrebno šteti dogovor med tožnico in toženo stranko, da se brez prekinitve (glede na čas za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas) za isto delovno mesto kustosinje – pedagoginje sklene nova pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Stranki sta novo pogodbo o zaposlitvi sklenili, tožnica pa je tožbo umaknila takoj po tistem, ko je tožena stranka izpolnila njen zahtevek, zato je upravičena do povrnitve utemeljeno priglašenih stroškov postopka.
  • 20.
    VDSS sklep Pdp 691/2013
    29.8.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010854
    ZPP člen 162, 163, 163/4, 188.
    odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik – državni organ tožbe
    Ker v tem individualnem delovnem sporu Državno pravobranilstvo RS ni stranka, temveč le zastopnik stranke v postopku (tožeča stranka je bila Republika Slovenija), zanj ne veljajo določbe 162. člena ZPP (po kateri ima državni organ, kadar se udeležuje postopka kot stranka, pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona, nima pa pravice do nagrade).
  • 1
  • od 20
  • >
  • >>