politična stranka - izbris iz registra - volitve - opustitev sodelovalne dolžnosti - obrazložitev akta
Izpodbijana obrazložitev je glede na vsebino tožbe zadostna za zavrnitev tožbe, saj je natančna in celovita, opredeljuje pa se tudi do vseh navedb tožeče stranke v pisnih vlogah, tako da je po oceni sodišča tožena stranka prepričljivo ugotovila obstoj razlogov za izbris tožeče stranke iz registra političnih strank na podlagi podatkov iz uradnih evidenc (DVK) in izpeljane dokazne ocene, ki jo tožeča stranka ni uspela omajati.
politična stranka - vpis v register političnih strank - sprememba imena politične stranke
Tako ime kot tudi znak stranke z interesom se bistveno in nedvoumno razlikujeta od že prej registriranega imena in znaka tožeče stranke v tolikšni meri, da niti ime niti znak stranke z interesom ne bosta spravljali oz. bi utegnili spraviti državljane v zmoto.
ZPoiS člen 11, 11/4. ZUP člen 147, 147/1, 214, 214/1, 214/1-5.
vpis v register
Ker je naloga tožene stranke le, da vodi register strank, zato sodišče ne more slediti stališču tožnika, ko predlaga, da se sproži postopek za oceno ustavnosti 4. odstavka 11. člena ZPoiS. Upoštevaje naravo samega registra strank, kot to izhaja iz določil ZPoiS, je mogoče slediti volji zakonodajalca, da tožena stranka zgolj vodi register strank, za rešitev morebitnega spornega predhodnega vprašanja med udeleženci v postopku, pa je zakonodajalec določil prekinitev postopka registracije stranke in napotitev udeleženca v postopku, ki ugovarja registraciji, da začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju. Po presoji sodišča je zato tožena stranka pravilno oprla svojo odločitev o prekinitvi postopka na določilo 1. odstavka 147. člena ZUP.
Tožena stranka pa je pod točko 3 izpodbijanega sklepa naložila tožniku, da vloži tožbo zoper AA, vendar svoje odločitve v tem delu tožena stranka ni obrazložila, zato je ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka pri tej svoji odločitvi ni navedla in ni obrazložila zakaj je naložila tožniku, da vloži tožbo, tako je odločitev tožene stranke v tem delu pomanjkljivo obrazložena in onemogoča kontrolo, tožniku pa sodno varstvo. Tožena stranka pa teh pomanjkljivosti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne more nadomestiti z navedbami v odgovoru na tožbo in pripravljalnem spisu, ker mora obrazložitev izpodbijanega sklepa obsegati tudi razloge, ki so vodili toženo stranko k sprejeti odločitvi (5. točka 1. odstavka 214. člena ZUP). V ponovljenem postopku pa je tožena stranka dolžna to pomanjkljivost v njeni obrazložitvi odpraviti.
upravni spor - ureditev financiranja političnih strank - posamični akti - zavrženje tožbe
Po presoji sodišča je posamičen akt, kakršen se lahko glede na določbo četrtega odstavka 1. člena ZUS izpodbija v upravnem sporu pred tem sodiščem, le sklep o načinu financiranja političnih strank z dne 27. 1. 1999. Ta sklep opredeljuje politične stranke, ki so upravičene do financiranja iz občinskega proračuna (stranke, katerih listam so pripadli mandati za člane občinskega sveta ter strankam, katerih kandidat je bil izvoljen za župana), te stranke so določene in izračunan znesek, ki v mesecu januarju 1999 posamezni upravičeni stranki pripada. Te, glede na subjekte individualne in glede na zadevo, ki jo urejajo, konkretne norme, sklep o načinu financiranja političnih strank z dne 27. 1. 1999 okvalificirajo kot posamičen akt. S sklepom o spremembi sklepa o načinu financiranja političnih strank v Občini A. z dne 6. 12. 2000, pa je bil prvotni sklep z dne 27. 1. 1999 tako spremenjen, da je po presoji tega sodišča spremenjeni sklep dobil značaj splošnega akta. Zato po vsebini, glede na to, da s splošnimi in abstraktnimi normami ureja predmetno materijo, ne glede na obliko, v kateri je sprejet (sklep ni tipična oblika predpisa), in tudi ne glede na njegovo določbo o uveljavitvi (po sprejetju na občinskem svetu, medtem ko sklep z dne 27. 1. 1999 veže veljavo na objavo v Ur. l. RS), po presoji tega sodišča splošni akt. Če pa so njegove določbe v nasprotju z zakonom, kot to meni tožeča stranka, to ni predmet presoje v upravnem sporu, temveč je za oceno skladnosti prepisa z zakonom pristojno ustavno sodišče.
Ker je bil sklep tožene stranke o ustavitvi postopka v delu, ki se nanaša na zahtevo BB za registracijo zastopnika stranke, s sodbo odpravljen in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, je odpadla pravna podlaga za nadaljevanje postopka v skladu s 3. odstavkom 151. člena ZUP in posledično za izdajo izpodbijane odločbe.
Vprašanje veljavnosti odločanja na kongresu in s tem tudi izvolitve zastopnika stranke je tudi po presoji sodišča predhodno vprašanje, za rešitev katerega tožena stranka kot registrski organ ni pristojna in je zato odločitev, da se po določbah 47. in 150. člena ZUP postopek prekine ter tožnika napoti na pravdo tudi zoper politično stranko pravilna in zakonita v smislu določbe 4. odstavka 11. člena ZPolS. Prav tako je pravilna odločitev, da mora tožnik tožbo vložiti tudi zoper stranko. Postopek registracije sprememb pri toženi stranki se nanaša izključno na stranko, zato je odločitev sodišča o predhodnem vprašanju bistvenega pomena tako za vsebino njenega akta (statuta) kot tudi za registracijo zastopnika.
Pravno razmerje, ki ga je treba urediti z začasno odredbo, mora biti v neposredni zvezi z razmerjem, ki ga izpodbijani akt ureja. Ni mogoče zahtevati izdaje začasne odredbe, ki se nanaša na akte, ki bodo šele izdani na podlagi izpodbijanega akta tožene stranke ali pa mu bodo sledile. Pravno razmerje, ki iz izpodbijanega akta izhaja, mora v času, ko se vlaga zahteva za izdajo ureditvene uredbe, že povzročati hujše škodljive posledice oziroma mora tožnik izkazati neposredno možnost njihovega nastanka še pred odločitvijo o tožbi.