Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije člen 18, 18/3. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 19.
Iz določbe 19. člena Uredbe/06 izhaja, da so naslovniki te norme vsi koncesionarji, ki so že pridobili koncesijo za določeno dimnikarsko območje, ne glede na to, na kakšen način so pridobili koncesijo, na javnem razpisu, brez javnega razpisa oziroma kako drugače.
Upoštevaje določilo 3. odstavka 18. člena Uredbe mora koncesionar ves čas trajanja koncesije izvajati dimnikarsko službo s tolikšnim številom tako usposobljenih oseb, kot jih je navedel v svoji vlogi za pridobitev koncesije. Ker tožeča stranka na dimnikarskem območju, za katerega že ima podeljeno koncesijo, ne opravlja storitev s tolikšnim številom kadrov, kot se je zavezala v svoji prijavi na ta razpis, posledično ne izpolnjuje zahteve po 19. členu Uredbe/06, po kateri mora pred pridobitvijo nove koncesije v celoti izpolnjevati kadrovske zahteve po predhodnih koncesijskih pogodbah.
Za neskladno gradnjo bi šlo, če bi tožnik za navedena dela imel gradbeno dovoljenje, vendar pa gradnja ne bi potekala v skladu s tem dovoljenjem. Ker je prvostopni organ pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo, je tudi pravilno odredil ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri tovrstni gradnji in jih določa 152. člen ZGO-1. Tožeča stranka se tako neutemeljeno sklicuje na to, da bi moral gradbeni inšpektor odrediti ukrepe po 153. členu ZGO-1, ki se nanašajo na neskladno gradnjo.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - minimalni dohodek prosilca
Zakonodajalec je pogoje za uveljavljanje pravice do brezplačne pravne pomoči določil v ZBPP, ki se glede dohodkov in premoženjskega stanja upravičencev navezuje na ZSV. Pri omogočanju do dostopa do brezplačne pravne pomoči se tako v skladu z navedenimi predpisi šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Po ZSV pa se pri določitvi minimalnega dohodka upoštevajo le sredstva, potrebna za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, in sicer v višini, ki omogoča preživetje.
zavrženje pritožbe - pooblastilo za vložitev pritožbe - pooblaščenec - opravljen pravniški državni izpit - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinski kriterij - verjeten izgled za uspeh
Za dodelitev BPP ne zadostuje izpolnjevanje finančnih kriterijev, temveč mora biti izpolnjen tudi tako imenovani vsebinski kriterij, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja ocena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh.
ZVis člen 55, 55/1, 55/7, 57, 57/1. ZUS-1 člen 30, 30/1, 31. ZUP člen 214.
šolstvo - izvolitev v naziv višji predavatelj - za odločanje pristojni organ - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
V zadevi gre za odločanje o izvolitvi v naziv višji predavatelj. Na prvi stopnji izda odločbo senat fakultete in ne dekan fakultete. Organ, ki je pristojen za odločanje na drugi stopnji, je senat univerze, ne pa rektor univerze.
Stališče upravno-sodne prakse je, da gre pri odločanju senata univerze za odločanje po prostem preudarku, pri čemer je ta interpretacija izpeljana iz ustavnih določb ter določb ZVis. Pri odločanju po prostem preudarku v upravnih in drugih javnopravnih zadevah je od stopnje pomena zavarovane pravne vrednote v vsakem posamičnem primeru, na katero ima diskrecija vpliv, odvisna stopnja vezanosti organa, ki odloča po prostem preudarku. Pooblastilo za diskrecijsko odločanje pa je smiselno in potrebno tudi zaradi tega, ker mora imeti državna univerza široko polje proste presoje pri interpretiranju in uporabi kvalitativnih meril glede izpolnjevanja pogojev (meril) s strani kandidatov v postopku izvolitve v nazive.
ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - označba psa za nevarnega v centralnem registru psov - zaščita javnega interesa
Upoštevati je treba dejstvo, da gre v zadevi tudi za zaščito javnega interesa, ki je po določbah ZZZiv v tem, da živali (psi) ne ogrožajo drugih živali in ljudi.
društvo - registracija spremembe zakonitega zastopnika - stranski udeleženec - pravni interes - izstopna izjava
Tožnica niti v upravnem niti v sodnem postopku ni konkretno navedla, katere pravne koristi bi z udeležbo v postopku varovala oziroma zasledovala. Zgolj zatrjevanje, da ima pravni interes, ne zadostuje zahtevi iz 43. člena ZUP. Tudi to, da je bila še zakonita zastopnica društva, ne pomeni priznanega interesa, ob dejstvu, da je 25. 1. 2008 na društvo naslovila izjavo, iz katere jasno izhaja, da odstopa z mesta predsednice društva. Te izjave kasneje ni preklicala. Tudi v tožbi ne zatrjuje, da je izjavo dala v zmoti, pod prisilo ali da je sploh ni podala. Na skupščini je bila tako po svoji volji razrešena, izvolili so novega predsednika društva, ki je nato izvedel postopek registracije spremembe zakonitega zastopnika.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Tožnica zmotno meni, da je kot mladoletna oseba (in prejemnica denarne socialne pomoči) avtomatično upravičena do brezplačne pravne pomoči. Tudi v tožbi je njena argumentacija preveč pavšalna in neprepričljiva, tožnica pa se le pavšalno sklicuje na pravico do brezplačne pravne pomoči, čeprav je to pravno upravičenje, upoštevaje določila 24. člena ZBPP, podvrženo ne le izpolnjevanju finančnega pogoja, temveč mora biti hkrati izpolnjen tudi objektivni, to je vsebinski pogoj glede okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (2004) člen 17, 18. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 (2005) člen 10.
dodelitev sredstev za kmetijsko okoljske ukrepe - petletna obveznost izvajanja posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD objektov - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - zahteva za plačila na manjši površini
Ni pravno pomembno, da tožnik ni podal izjave o odstopu od izvajanja teh ukrepov, saj za nastop obveznosti vračila že izplačanih sredstev zadošča že ugotovitev o kršitvi izvajanja zavezujočih ukrepov. Tožnik bi namreč moral oziroma bi lahko po prejemu predtiskanih opisnih podatkov ter grafičnih podlag o zemljiščih v uporabi na osnovi prijavljenih površin v predhodnem letu, ki so mu bile posredovane po določbi 10. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005, spremenil (morebitno napačne ali nepopolne) podatke o zemljiščih v uporabi tako, da bi te spremembe v zbirni vlogi popravil oziroma dopolnil predtiskane podatke o zemljiščih, česar pa glede na podatke spisa ni storil, oziroma se, če je menil, da so podatki o zemljiščih v uporabi napačni oziroma nepopolni, kar bi posledično pripeljalo do napačne odločitve o dodeljenih sredstvih, pritožil zoper odločbo z dne 11. 4. 2006, česar pa tudi ni storil.
ZGos člen 2, 2/2, 8, 9, 10, 11, 12, 16. ZUS-1 člen 64, 64/2, 65, 67.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega obrata - podaljšanje obratovalnega časa - soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času
V konkretnem primeru je prvostopni organ prekoračil svoja pooblastila, dana z ZGos, s tem, ko je svojo negativno odločitev o tožnikovi vlogi utemeljeval z ugotavljanjem pogoja, katerega preveritev ne sodi v njegovo delovno področje, in sicer je ugotavljal, ali ima gostinski obrat, za katerega je tožnik prijavil redni in podaljšani obratovalni čas, izdano uporabno dovoljenje, zlasti ob upoštevanju, da po določbi 16. člena ZGos uresničevanje določbe 8. člena tega zakona, ki se nanaša na uporabno dovoljenje, nadzoruje pristojni gradbeni inšpekcijski organ. Prvostopni organ bi torej moral le ugotoviti, ali sta prijavljeni redni obratovalni čas in vloga za izdajo soglasja za podaljšani obratovalni čas tožnika v skladu s Pravilnikom ter podzakonskim aktom občine.
ZUP člen 82, 82/2, 226, 226/1, 226/2. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2.
upravni akt - opredelitev upravnega akta - sklep, ki vsebuje odločitev o procesnem vprašanju
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki tudi po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko (meritorno) odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, če pa gre za sklepe, pa so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu (tudi) samo v taksativno določenih primerih.
V obravnavanem primeru je tako podana situacija, ko je bil tožniku izdan ugoditveni sklep (s tam navedeno omejitvijo obsega pregleda spisa) po določbi 2. odstavka 82. člena ZUP, ki pa ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (to bi glede na vsebino tožbe in podatke spisa utegnila biti pravica tožnika do povrnitve stroškov v zvezi z njegovim izvedenskim delom), temveč gre za odločitev o procesnem vprašanju, tj. za seznanitev s spisi postopka, razvidnega iz dokumentov zadeve. Glede na navedeno zato ne gre za upravni akt, s katerim se posega v tožnikov pravni položaj v smislu določbe 1. odstavka 2. člena ZUS-1. Poleg tega v obravnavanem primeru ne gre za sklep iz določbe 2. odstavka 5. člena ZUS-1.
Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (2005) člen 22. Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (2004) člen 34.
neposredna plačila v kmetijstvu - uveljavljanje zahtevka za izvajanje EU standardov Nitratna direktiva - račun primernosti obtežbe za živino na kmetijskem gospodarstvu - časovna uporaba materialnega prava - čas uveljavljanja zahtevka
Sklep pa temelji na napačni uporabi materialnega prava, uporabi Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla z dne 8. 9. 2005, objavljene 16. 9. 2005, ki je stopila v veljavo šele 15. dan po objavi. Materialni rok za oddajo vlog zahtevkov pa je bil, kot je določeno v Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2005 (Uredba PRP), 15. 5. 2005.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3, 3/1-2.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev stanovanja - pogoj stalnega prebivališča prosilca
Prvostopni organ je ravnal pravilno, ko je pogojeval upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem s stalnim prebivališčem prosilca na območju, določenem v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
Pravilnik o postopku in načinu merjenja nagiba strmih travnikov (2005) člen 2, 2/1. Uredba Komisije (ES) št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) člen 66, 66/2. Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 (2005) člen 13, 13/23.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačana sredstva za izvajanje posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov - zmanjšanje površin za ukrep SKOP - strmi travniki - prekinitev izvajanja ukrepov pred potekom 5 letnega obdobja - kršitev pogojev - vračilo sredstev
Kršitev pogojev ne more biti opravičljiv razlog za zmanjšanje površin za leto 2005, saj se je stranka z vstopom v ukrep zavezala, da bo na vseh vključenih površinah izvajala ukrep še 5 let.
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v določbah 124. člena ZV-1.
Iz določb ZV-1 izhaja načelo, po katerem naj se s plačilom za rabo vodnega dobra zagotovi povrnitev stroškov, zaradi česar mora biti to upoštevano pri določanju cene za osnovno vodnih povračil.
Cena za osnove vodnih povračil za leto 2008 je bila, v nasprotju z 8. členom Uredbe, po katerem jo določi Vlada do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, določena šele s Sklepom, objavljenim 4. 3. 2008. Stališče, da do uveljavitve Sklepa cena ni bila določena, je točno. Vendar pa nastala pravna praznina nasprotuje zakonski ureditvi in jo je zato treba zapolniti. Ker je s Sklepom določena cena povsem enaka tisti, ki je veljala za predhodno obdobje (leto 2007) je po presoji sodišča tako ceno treba uporabiti tudi za obdobje, ko cena ni bila določena.
vračilo zamudnih obresti - zamudne obresti od preveč odmerjenih in plačanih zamudnih obresti
Glede vračanja neupravičeno plačanih davčnih dajatev je treba uporabiti določbe ZDavP-1, ki se je uporabljal v času odločanja o zahtevku za vračilo zamudnih obresti od obresti, vključno z določbami o njegovi časovni veljavnosti.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 (2005) člen 34. Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (2005) člen 22.
račun primernosti obtežbe za živino na kmetijskem gospodarstvu - časovna uporaba materialnega prava - čas uveljavljanja zahtevka
Sklep temelji na napačni uporabi materialnega prava, uporabi Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla z dne 8. 9. 2005, objavljene 16. 9. 2005, ki je stopila v veljavo šele 15. dan po objavi. Materialni rok za oddajo vlog zahtevkov pa je, kot je določeno v Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2005, bil 15. 5. 2005.
Tožnikova vloga ni v skladu s pogoji javnega razpisa za sklop, ki se nanaša na razvojno investicijske projekte, in v skladu z namenom ukrepa, ki je zagotoviti dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Ker se je prijavljeni projekt že zaključil, mu iz tega naslova sredstva ne pripadajo.
Režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena. Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.