stroški upravnega postopka - stranke z nasprotujočimi interesi
Če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi interesi, mora stranka, ki je postopek povzročila in v postopku ni uspela, povrniti nasprotni stranki njene stroške.
ZVis člen 55, 55/1, 55/7, 57, 57/1. ZUS-1 člen 30, 30/1, 31. ZUP člen 214.
šolstvo - izvolitev v naziv višji predavatelj - za odločanje pristojni organ - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
V zadevi gre za odločanje o izvolitvi v naziv višji predavatelj. Na prvi stopnji izda odločbo senat fakultete in ne dekan fakultete. Organ, ki je pristojen za odločanje na drugi stopnji, je senat univerze, ne pa rektor univerze.
Stališče upravno-sodne prakse je, da gre pri odločanju senata univerze za odločanje po prostem preudarku, pri čemer je ta interpretacija izpeljana iz ustavnih določb ter določb ZVis. Pri odločanju po prostem preudarku v upravnih in drugih javnopravnih zadevah je od stopnje pomena zavarovane pravne vrednote v vsakem posamičnem primeru, na katero ima diskrecija vpliv, odvisna stopnja vezanosti organa, ki odloča po prostem preudarku. Pooblastilo za diskrecijsko odločanje pa je smiselno in potrebno tudi zaradi tega, ker mora imeti državna univerza široko polje proste presoje pri interpretiranju in uporabi kvalitativnih meril glede izpolnjevanja pogojev (meril) s strani kandidatov v postopku izvolitve v nazive.
zavrženje pritožbe - pooblastilo za vložitev pritožbe - pooblaščenec - opravljen pravniški državni izpit - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinski kriterij - verjeten izgled za uspeh
Za dodelitev BPP ne zadostuje izpolnjevanje finančnih kriterijev, temveč mora biti izpolnjen tudi tako imenovani vsebinski kriterij, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja ocena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - minimalni dohodek prosilca
Zakonodajalec je pogoje za uveljavljanje pravice do brezplačne pravne pomoči določil v ZBPP, ki se glede dohodkov in premoženjskega stanja upravičencev navezuje na ZSV. Pri omogočanju do dostopa do brezplačne pravne pomoči se tako v skladu z navedenimi predpisi šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Po ZSV pa se pri določitvi minimalnega dohodka upoštevajo le sredstva, potrebna za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, in sicer v višini, ki omogoča preživetje.
Za neskladno gradnjo bi šlo, če bi tožnik za navedena dela imel gradbeno dovoljenje, vendar pa gradnja ne bi potekala v skladu s tem dovoljenjem. Ker je prvostopni organ pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo, je tudi pravilno odredil ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri tovrstni gradnji in jih določa 152. člen ZGO-1. Tožeča stranka se tako neutemeljeno sklicuje na to, da bi moral gradbeni inšpektor odrediti ukrepe po 153. členu ZGO-1, ki se nanašajo na neskladno gradnjo.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Tožnica zmotno meni, da je kot mladoletna oseba (in prejemnica denarne socialne pomoči) avtomatično upravičena do brezplačne pravne pomoči. Tudi v tožbi je njena argumentacija preveč pavšalna in neprepričljiva, tožnica pa se le pavšalno sklicuje na pravico do brezplačne pravne pomoči, čeprav je to pravno upravičenje, upoštevaje določila 24. člena ZBPP, podvrženo ne le izpolnjevanju finančnega pogoja, temveč mora biti hkrati izpolnjen tudi objektivni, to je vsebinski pogoj glede okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo.
V obravnavanem primeru organ s popravnim sklepom ni popravljal napake tehnične narave, ampak je dodatno odmeril stroške postopka, ki jih v prvotnem sklepu tožniku ni priznal.
Iz obeh izpodbijanih odločb izhaja, da o tožnikovem zahtevku ni bilo odločeno v celoti, saj v izreku odločbi navajata le znesek, ki ga priznava tožena stranka, medtem ko o zakonitih zamudnih obrestih, za katere tožnik trdi, da jih je zahteval že v postopku in v pozivu na izdajo dopolnilnega sklepa, v izreku in obrazložitvi izpodbijanih sklepov ni navedeno ničesar.
dovoljenost tožbe v upravnem sporu - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - subsidiarno sodno varstvo
Ker je tožniku v izvršilnem postopku zagotovljeno sodno varstvo pred okrajnim sodiščem, s tem niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije
denacionalizacija - državljanstvo - začasna odredba - vezanost na pravno mnenje sodišča - legitimacija za vložitev zahtevka za denacionalizacijo
Za ugotavljanje pravnega nasledstva se uporablja Zakon o dedovanju, po katerem se presoja tudi legitimacija za vložitev denacionalizacijske zahteve, ki je tako povezana z materialnim dednim upravičenjem. Pravico do vložitve zahteve za denacionalizacijo imajo zakoniti in oporočni dediči upravičenca. V postopku denacionalizacije mora tisti, ki dokazuje, da je pravni naslednik domnevnega upravičenca, izkazati za verjetno, da bi nanj pravice iz denacionaliziranega premoženja lahko prešle.
ZUP člen 82, 82/2, 226, 226/1, 226/2. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2.
upravni akt - opredelitev upravnega akta - sklep, ki vsebuje odločitev o procesnem vprašanju
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki tudi po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko (meritorno) odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, če pa gre za sklepe, pa so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu (tudi) samo v taksativno določenih primerih.
V obravnavanem primeru je tako podana situacija, ko je bil tožniku izdan ugoditveni sklep (s tam navedeno omejitvijo obsega pregleda spisa) po določbi 2. odstavka 82. člena ZUP, ki pa ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (to bi glede na vsebino tožbe in podatke spisa utegnila biti pravica tožnika do povrnitve stroškov v zvezi z njegovim izvedenskim delom), temveč gre za odločitev o procesnem vprašanju, tj. za seznanitev s spisi postopka, razvidnega iz dokumentov zadeve. Glede na navedeno zato ne gre za upravni akt, s katerim se posega v tožnikov pravni položaj v smislu določbe 1. odstavka 2. člena ZUS-1. Poleg tega v obravnavanem primeru ne gre za sklep iz določbe 2. odstavka 5. člena ZUS-1.
ZGos člen 2, 2/2, 8, 9, 10, 11, 12, 16. ZUS-1 člen 64, 64/2, 65, 67.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega obrata - podaljšanje obratovalnega časa - soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času
V konkretnem primeru je prvostopni organ prekoračil svoja pooblastila, dana z ZGos, s tem, ko je svojo negativno odločitev o tožnikovi vlogi utemeljeval z ugotavljanjem pogoja, katerega preveritev ne sodi v njegovo delovno področje, in sicer je ugotavljal, ali ima gostinski obrat, za katerega je tožnik prijavil redni in podaljšani obratovalni čas, izdano uporabno dovoljenje, zlasti ob upoštevanju, da po določbi 16. člena ZGos uresničevanje določbe 8. člena tega zakona, ki se nanaša na uporabno dovoljenje, nadzoruje pristojni gradbeni inšpekcijski organ. Prvostopni organ bi torej moral le ugotoviti, ali sta prijavljeni redni obratovalni čas in vloga za izdajo soglasja za podaljšani obratovalni čas tožnika v skladu s Pravilnikom ter podzakonskim aktom občine.
Pravilnik o postopku in načinu merjenja nagiba strmih travnikov (2005) člen 2, 2/1. Uredba Komisije (ES) št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) člen 66, 66/2. Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 (2005) člen 13, 13/23.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačana sredstva za izvajanje posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov - zmanjšanje površin za ukrep SKOP - strmi travniki - prekinitev izvajanja ukrepov pred potekom 5 letnega obdobja - kršitev pogojev - vračilo sredstev
Kršitev pogojev ne more biti opravičljiv razlog za zmanjšanje površin za leto 2005, saj se je stranka z vstopom v ukrep zavezala, da bo na vseh vključenih površinah izvajala ukrep še 5 let.
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v določbah 124. člena ZV-1.
Iz določb ZV-1 izhaja načelo, po katerem naj se s plačilom za rabo vodnega dobra zagotovi povrnitev stroškov, zaradi česar mora biti to upoštevano pri določanju cene za osnovno vodnih povračil.
Cena za osnove vodnih povračil za leto 2008 je bila, v nasprotju z 8. členom Uredbe, po katerem jo določi Vlada do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, določena šele s Sklepom, objavljenim 4. 3. 2008. Stališče, da do uveljavitve Sklepa cena ni bila določena, je točno. Vendar pa nastala pravna praznina nasprotuje zakonski ureditvi in jo je zato treba zapolniti. Ker je s Sklepom določena cena povsem enaka tisti, ki je veljala za predhodno obdobje (leto 2007) je po presoji sodišča tako ceno treba uporabiti tudi za obdobje, ko cena ni bila določena.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (2004) člen 17, 18. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 (2005) člen 10.
dodelitev sredstev za kmetijsko okoljske ukrepe - petletna obveznost izvajanja posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD objektov - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - zahteva za plačila na manjši površini
Ni pravno pomembno, da tožnik ni podal izjave o odstopu od izvajanja teh ukrepov, saj za nastop obveznosti vračila že izplačanih sredstev zadošča že ugotovitev o kršitvi izvajanja zavezujočih ukrepov. Tožnik bi namreč moral oziroma bi lahko po prejemu predtiskanih opisnih podatkov ter grafičnih podlag o zemljiščih v uporabi na osnovi prijavljenih površin v predhodnem letu, ki so mu bile posredovane po določbi 10. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005, spremenil (morebitno napačne ali nepopolne) podatke o zemljiščih v uporabi tako, da bi te spremembe v zbirni vlogi popravil oziroma dopolnil predtiskane podatke o zemljiščih, česar pa glede na podatke spisa ni storil, oziroma se, če je menil, da so podatki o zemljiščih v uporabi napačni oziroma nepopolni, kar bi posledično pripeljalo do napačne odločitve o dodeljenih sredstvih, pritožil zoper odločbo z dne 11. 4. 2006, česar pa tudi ni storil.
Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (2005) člen 22. Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (2004) člen 34.
neposredna plačila v kmetijstvu - uveljavljanje zahtevka za izvajanje EU standardov Nitratna direktiva - račun primernosti obtežbe za živino na kmetijskem gospodarstvu - časovna uporaba materialnega prava - čas uveljavljanja zahtevka
Sklep pa temelji na napačni uporabi materialnega prava, uporabi Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla z dne 8. 9. 2005, objavljene 16. 9. 2005, ki je stopila v veljavo šele 15. dan po objavi. Materialni rok za oddajo vlog zahtevkov pa je bil, kot je določeno v Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2005 (Uredba PRP), 15. 5. 2005.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3, 3/1-2.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev stanovanja - pogoj stalnega prebivališča prosilca
Prvostopni organ je ravnal pravilno, ko je pogojeval upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem s stalnim prebivališčem prosilca na območju, določenem v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
Tožnikova vloga ni v skladu s pogoji javnega razpisa za sklop, ki se nanaša na razvojno investicijske projekte, in v skladu z namenom ukrepa, ki je zagotoviti dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Ker se je prijavljeni projekt že zaključil, mu iz tega naslova sredstva ne pripadajo.
Režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena. Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 (2005) člen 34. Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (2005) člen 22.
račun primernosti obtežbe za živino na kmetijskem gospodarstvu - časovna uporaba materialnega prava - čas uveljavljanja zahtevka
Sklep temelji na napačni uporabi materialnega prava, uporabi Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla z dne 8. 9. 2005, objavljene 16. 9. 2005, ki je stopila v veljavo šele 15. dan po objavi. Materialni rok za oddajo vlog zahtevkov pa je, kot je določeno v Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2005, bil 15. 5. 2005.