nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje višine lastnega dohodka - sodne prepovedi
Sodnih prepovedi oziroma odtegljajev od pokojnine pri ugotavljanju višine tožnikovega dohodka ni mogoče upoštevati, ker za to ni zakonske podlage.
V obravnavanem primeru tudi niso bili izpolnjeni pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči, saj je bil rok za vložitev pritožbe zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani že zamujen, in sicer je potekel že 7. 4. 2010, tožnik pa je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil šele 12. 4. 2010.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - očitna nerazumnost zadeve
Ker je bilo v zadevi, v kateri tožnica uveljavlja brezplačno pravno pomoč, že pravnomočno odločeno, zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Zato je bilo potrebno strankino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrniti.
ZVis člen 55, 55/1, 55/7, 57, 57/1. ZUS-1 člen 30, 30/1, 31. ZUP člen 214.
šolstvo - izvolitev v naziv višji predavatelj - za odločanje pristojni organ - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
V zadevi gre za odločanje o izvolitvi v naziv višji predavatelj. Na prvi stopnji izda odločbo senat fakultete in ne dekan fakultete. Organ, ki je pristojen za odločanje na drugi stopnji, je senat univerze, ne pa rektor univerze.
Stališče upravno-sodne prakse je, da gre pri odločanju senata univerze za odločanje po prostem preudarku, pri čemer je ta interpretacija izpeljana iz ustavnih določb ter določb ZVis. Pri odločanju po prostem preudarku v upravnih in drugih javnopravnih zadevah je od stopnje pomena zavarovane pravne vrednote v vsakem posamičnem primeru, na katero ima diskrecija vpliv, odvisna stopnja vezanosti organa, ki odloča po prostem preudarku. Pooblastilo za diskrecijsko odločanje pa je smiselno in potrebno tudi zaradi tega, ker mora imeti državna univerza široko polje proste presoje pri interpretiranju in uporabi kvalitativnih meril glede izpolnjevanja pogojev (meril) s strani kandidatov v postopku izvolitve v nazive.
ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 4.
vzgoja in izobraževanje - socialno varstvo - napredovanje v naziv - strokovni sodelavec - pogoji za napredovanje
4. člen Pravilnika določa štiri samostojne pogoje za napredovanje v naziv in ne določa, da je eden izmed pogojev 4 leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni delavec po opravljenem strokovnem izpitu.
Za neskladno gradnjo bi šlo, če bi tožnik za navedena dela imel gradbeno dovoljenje, vendar pa gradnja ne bi potekala v skladu s tem dovoljenjem. Ker je prvostopni organ pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo, je tudi pravilno odredil ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri tovrstni gradnji in jih določa 152. člen ZGO-1. Tožeča stranka se tako neutemeljeno sklicuje na to, da bi moral gradbeni inšpektor odrediti ukrepe po 153. členu ZGO-1, ki se nanašajo na neskladno gradnjo.
ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - označba psa za nevarnega v centralnem registru psov - zaščita javnega interesa
Upoštevati je treba dejstvo, da gre v zadevi tudi za zaščito javnega interesa, ki je po določbah ZZZiv v tem, da živali (psi) ne ogrožajo drugih živali in ljudi.
društvo - registracija spremembe zakonitega zastopnika - stranski udeleženec - pravni interes - izstopna izjava
Tožnica niti v upravnem niti v sodnem postopku ni konkretno navedla, katere pravne koristi bi z udeležbo v postopku varovala oziroma zasledovala. Zgolj zatrjevanje, da ima pravni interes, ne zadostuje zahtevi iz 43. člena ZUP. Tudi to, da je bila še zakonita zastopnica društva, ne pomeni priznanega interesa, ob dejstvu, da je 25. 1. 2008 na društvo naslovila izjavo, iz katere jasno izhaja, da odstopa z mesta predsednice društva. Te izjave kasneje ni preklicala. Tudi v tožbi ne zatrjuje, da je izjavo dala v zmoti, pod prisilo ali da je sploh ni podala. Na skupščini je bila tako po svoji volji razrešena, izvolili so novega predsednika društva, ki je nato izvedel postopek registracije spremembe zakonitega zastopnika.
zavrženje pritožbe - pooblastilo za vložitev pritožbe - pooblaščenec - opravljen pravniški državni izpit - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinski kriterij - verjeten izgled za uspeh
Za dodelitev BPP ne zadostuje izpolnjevanje finančnih kriterijev, temveč mora biti izpolnjen tudi tako imenovani vsebinski kriterij, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja ocena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh.
ZP-1-UPB3 člen 57, 57/8, 202, 202/1. ZDavP-2 člen 146, 150, 156.
izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izterjava neplačane globe - izvršitev odločbe, izdane v postopku o prekršku - izvršilni naslov
Če kršitelj ne plača globe in stroškov postopka po pravnomočnosti sodbe o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov (osmi odstavek 57. člena ZP-1). Izterjavo globe in stroškov izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov na predlog prekrškovnega organa, ki je izdal odločbo o prekršku (prvi odstavek 202. člena ZP-1).
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - minimalni dohodek prosilca
Zakonodajalec je pogoje za uveljavljanje pravice do brezplačne pravne pomoči določil v ZBPP, ki se glede dohodkov in premoženjskega stanja upravičencev navezuje na ZSV. Pri omogočanju do dostopa do brezplačne pravne pomoči se tako v skladu z navedenimi predpisi šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Po ZSV pa se pri določitvi minimalnega dohodka upoštevajo le sredstva, potrebna za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, in sicer v višini, ki omogoča preživetje.
stroški upravnega postopka - stranke z nasprotujočimi interesi
Če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi interesi, mora stranka, ki je postopek povzročila in v postopku ni uspela, povrniti nasprotni stranki njene stroške.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Tožnica zmotno meni, da je kot mladoletna oseba (in prejemnica denarne socialne pomoči) avtomatično upravičena do brezplačne pravne pomoči. Tudi v tožbi je njena argumentacija preveč pavšalna in neprepričljiva, tožnica pa se le pavšalno sklicuje na pravico do brezplačne pravne pomoči, čeprav je to pravno upravičenje, upoštevaje določila 24. člena ZBPP, podvrženo ne le izpolnjevanju finančnega pogoja, temveč mora biti hkrati izpolnjen tudi objektivni, to je vsebinski pogoj glede okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo.
Finančni položaj zavezanca za plačilo komunalnega prispevka se pri odmeri komunalnega prispevka po veljavni pravni ureditvi ne upošteva. Tožnika, ki v času izdaje izpodbijane odločbe še nista imela otrok, pa tudi ne izpolnjujeta pogojev za olajšavo, predvideno za velike družine, in olajšavo, namenjeno mladim družinam.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - uporaba odvetniške tarife - izrek odločbe - sporno dejansko stanje
Pri odmeri stroškov je bila napačno uporabljena tarifa, ki se nanaša na postopek o prekrških. Pravilno bi morala biti uporabljena ena izmed tarifnih številk tretjega dela odvetniške tarife, ki se nanaša na upravni spor, postopke pred delovnimi in socialnimi sodišči, pravdne, nepravdne in posebne postopke.
V kolikor tožena stranka prizna le del priglašenih stroškov, mora v izreku sklepa zahtevek v določenem znesku zavrniti.
dovoljenost tožbe v upravnem sporu - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - subsidiarno sodno varstvo
Ker je tožniku v izvršilnem postopku zagotovljeno sodno varstvo pred okrajnim sodiščem, s tem niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije
V obravnavanem primeru organ s popravnim sklepom ni popravljal napake tehnične narave, ampak je dodatno odmeril stroške postopka, ki jih v prvotnem sklepu tožniku ni priznal.
Iz obeh izpodbijanih odločb izhaja, da o tožnikovem zahtevku ni bilo odločeno v celoti, saj v izreku odločbi navajata le znesek, ki ga priznava tožena stranka, medtem ko o zakonitih zamudnih obrestih, za katere tožnik trdi, da jih je zahteval že v postopku in v pozivu na izdajo dopolnilnega sklepa, v izreku in obrazložitvi izpodbijanih sklepov ni navedeno ničesar.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2016) člen 2, 2/1, 2/1-9, 16, 16/1.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - vpis v evidenco GERK - pravica do uporabe zemljišča
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev v 16. členu določa, da če nosilec želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, ga upravna enota pozove, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča. Pri tem pa ni bistveno, ali gre za solastnino ali skupno lastnino, saj 16. člen Pravilnika govori le o pravici do uporabe, 9. točka 1. odstavka 2. člena Pravilnika pa pravico do uporabe opredeljuje na ta način, da ima pravico do uporabe tisti, ki je bodisi lastnik bodisi zakupnik zemljišča, oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč.