izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - plačilo za delo - plačilo za poslovno uspešnost
Pritožbeno sodišče glede na podatke iz listin ter različnosti izpovedb tožnika in toženca o okoliščinah povišanja toženčeve plače ugotavlja, da glede tega vprašanja dejansko stanje še ni popolno razčiščeno. Tožnik je o tem predlagal zaslišanje prič, med drugim tudi priče, ki je edina imela s toženo stranko sklenjen dogovor o povišanju plače v pisni obliki. Sodišče prve stopnje bo šele po tako izvedenih dokazih lahko ugotovilo resnično dejansko stanje spornega dogovora in če je toženec (toženec) imel podlago za podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi skladno z določbo 3. alineje prvega odstavka 112. člena ZDR, to je zaradi izplačevanja bistveno zmanjšanega plačila za delo za vsaj dva meseca.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013566
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 184. ZDIJZ člen 34, 34/2. ZJU člen 15a, 140, 140/1.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka je uspela dokazati, da s svojimi ravnanji, ki jih je v postopku izpostavila tožnica (da tožena stranka tožnici ni zagotavljala dela v skladu z določbami pogodbe o zaposlitvi oziroma njenega delovnega mesta, da jo je protizakonito premeščala na druga delovna mesta, jo razrešila z mesta vodje delovne skupine, ji zapečatila njeno delovno mesto, in jo tudi drugače šikanirala), tožnice ni trpinčila, oz. šikanirala oziroma nad njo ni izvajala mobinga. Zato je njen tožbeni zahtevek za plačilo vtoževane odškodnine za nepremoženjsko škodo po temelju neutemeljen. Spornih ravnanj tožene stranke namreč ni mogoče opredeliti kot protipravna v smislu elementa odškodninske odgovornosti, ki bi moral biti podan, če bi tožnica želela s svojim tožbenim zahtevkom za plačilo nepremoženjske škode uspeti.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda
Uveljavljena večinska sodna praksa zagovarja stališče, da vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo oziroma da samo po sebi ni mogoče šteti, da pomeni splošna prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice.
OZ člen 131, 171. ZVZD člen 5. ZPP člen 214, 214/2.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - varni pogoji dela - soprispevek oškodovanca k nastali škodi
Delodajalec, ki ne poskrbi, da so dostopne poti proste ovir, še posebej tik za vrati, krivdno odgovarja za škodo, ki nastane delavcu ob padcu preko takih ovir.
Delodajalec mora računati tudi z običajno stopnjo manjše pazljivosti delavcev, ko izpolnjujejo delovne naloge, in to še ne pomeni njihovega soprispevka k nastali škodi.
pravica do izjave – možnost obravnavanja pred sodiščem – fikcija vročitve
Ker je toženka z dovolj visoko stopnjo verjetnosti izkazala, da ji tožba in vabilo na narok za glavno obravnavo nista bila vročena, toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, ki narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
Ko ima dvostransko pravno dejanje za posledico le prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, pogojev za izpodbijanje ni. To v tem postopku velja ne glede na pojasnjevalno določbo 4. odstavka 256. člena OZ. Ta se namreč nanaša lahko le na primere čiste odpovedi dedovanju. Kadar pa je odpoved dedovanju del dvostranskega pravnega dejanja, tedaj je treba določbo 4. odstavka 256. člena OZ razlagati z argumentom teleološke redukcije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081395
OZ člen 190. ZPP člen 180, 180/3, 214, 319, 319/3.
neupravičena pridobitev – neutemeljeno zaračunavanje DDV – pobotni ugovor – odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljane terjatve
Če je v sodbi odločeno o terjatvi, ki jo tožena stranka uveljavlja v pobot, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna. Odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljane terjatve pa je neločljivo povezana tudi z odločitvijo, katere morebiti druge terjatve tožeče stranke (ki niso predmet tega postopka), so bile z v pobot uveljavljanimi že poračunane oziroma so prenehale.
Ker je toženec, kljub izdani začasni odredbi, nadaljeval z motilnimi dejanji, je sodišče prve stopnje pravilno izvršilo plačilo zagrožene denarne kazni.
ZRPPN člen 32, 33, 39, 55. ZNNZ člen 34, 38, 39, 40.
zamuda s plačilom odškodnine - razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - postopek za določitev odškodnine - zakonske zamudne obresti
Obresti so akcesorne glavni obveznosti plačila odškodnine, ki mora biti določena v okviru, predvidenem z 32. in 33. členom ZRPPN, zato mora v tem okviru ostati tudi obravnava zamudnih obresti.
Dejstvo, da sta bila toženca tista, ki sta iskala posojilodajalca (tožnika) in da sta višino pogodbenih obresti sama predlagala, z višino pogodbenih zamudnih obresti pa sta se strinjala, je v zadostni meri upoštevano s tem, da sodišče prve stopnje pogodbe ni štelo v celoti za nično, temveč le pogodbeno določilo o višini pogodbenih obresti v delu, v katerem presega obrestno mero predpisanih obresti, povečano za polovico.
fikcija vročitve – dejansko bivališče – zamudna sodba
Domnevo osebne vročitve iz 142. člena ZPP je mogoče vzpostaviti le, če vročevalec vročitev opravlja na naslovu, na katerem stranka dejansko biva, torej v njenem stanovanju, kar ni nujno enako prijavljenemu prebivališču. Le takrat bo udeleženec postopka lahko seznanjen s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča.
STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057247
SZ-1 člen 84, 84/4, 95. OZ člen 51, 51/3, 58, 615.
najemna pogodba – pisna najemna pogodba - ustno podaljšanje najemne pogodbe – najemna pogodba za določen čas – teorija o realizaciji
Najemne pogodbe za stanovanje ni mogoče molče obnoviti, možno pa je ustno podaljšanje pogodbe, sklenjene za določen čas. Kadar je sklenjena pisna najemna pogodba za stanovanje za določen čas, je z ustnim dogovorom ni mogoče spremeniti v najemno pogodbo za nedoločen čas. V obravnavanem primeru so toženci sicer dokazali, da je bila najemna pogodba nazadnje ustno obnovljena, po izteku tega, podaljšanega roka pa v stanovanju bivajo brez pravnega naslova. Ker je tožnica tožbo vložila po izteku roka, za katerega je bila najemna pogodba nazadnje podaljšana, je njen tožbeni zahtevek na izpraznitev njenega stanovanja utemeljen.
Za presojo obstoja posesti poti ni relevantno, ali je lahko tožnik do svoje parcele dostopal tudi po kakšni drugi poti, temveč je bistveno le, ali je imel v posesti zatrjevano pot, kjer je prišlo do motenja. Obstoj druge poti poleg zatrjevane zato ni odločilna okoliščina, ki bi jo moralo sodišče ugotavljati in ki bi lahko vplivala na presojo, ali ima tožnik v posesti zatrjevano pešpot.
Postavitev električnega pastirja po končani zimi vsakič (vsako leto) ni novo, samostojno motilno dejanje. Spremembo režima (posestnega stanja) je pomenila le prva postavitev električnega pastirja, saj je bila ta odstranjena zaradi spremembe letnega časa, ne zaradi tožnikovega prostega prehoda. Zato začneta roka iz 32. člena SPZ teči od prve postavitve, tj. od prvega motenja.
OZ člen 625, 625/3, 638. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1.
pojasnilna dolžnost – pogodba o delu – pogodbeno dogovorjeni pogoji – odstop od pogodbe – prekluzija – pritožbena novota
Za presojo, ali je toženka izpolnila pojasnilno dolžnost, je pomembna predstavitev energetskega sistema (pred sklenitvijo pogodbe), in okoliščine, na podlagi katerih bi toženka lahko ocenila, da je tožnikova hiša, ko se je izkazalo kasneje, „potratna“ in ne varčna.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0066167
ZIZ člen 15, 29b, 29b/3. ZPP člen 133, 133/1, 142, 145, 339, 339/2, 339/2-14.
plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročanje - vročitev pravni osebi - naslov, vpisan v sodnem registru - vročanje z nabitjem na oglasno desko - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje v sklepu ni navedlo odločilnega dejstva, kdaj je bil dolžniku - pravni osebi vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse, tega višje sodišče tudi ne more preizkusiti na podlagi podatkov v spisu. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila vročitev plačilnega naloga na naslovu, ki je vpisan v register in ki ga dolžnik navaja tudi v pritožbi, neuspešna, vročevalec je na vročilnici označil, da je naslovnik neznan, pisanje se je vrnilo na sodišče; ki je nato plačilni nalog vročalo tako, da ga je pritrdilo na sodno desko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083375
ZPP člen 7, 98, 98/5, 212, 343, 343/1, 343/4.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatno razmerje – protipravno ravnanje – dejansko stanje – zavarovalno kritje – pooblaščenci – upravičenost za zastopanje – postopek s pritožbo
Tožniku ni uspelo dokazati, da je odvetnika pooblastil za vložitev revizije, izčrpanje tega izrednega pravnega sredstva pa je bilo pogoj za morebitne nadaljnje postopke. Materialnopravno pravilen je zato zaključek izpodbijane sodbe, da v tem primeru ni bilo zavarovalnega jamstva, kar pomeni, da toženka ne odgovarja za domnevno tožnikovo škodo.