Poslovna dejavnost tožene stranke zajema med drugim ravno davčno svetovanje, zaradi česar je moč upravičeno pričakovati, da tožena stranka to področje strokovno obvladuje in poseduje vsa potrebna specialna znanja. Najmanj kar se od nje kot od dobrega gospodarstvenika zahteva, je opozorilo stranki v primeru doseženega praga za vpis v register DDV in to ne glede na to, ali je stranka fizična oseba ali gospodarski subjekt. Računanje na to, da stranka pozna predpise, zaradi česar opozorilo ni potrebno, pomeni ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 131, 131/1, 296, 296/1, 296/5.
pravni interes za pritožbo – stečajni postopek – prijava terjatve – prenehanje terjatve – nedovoljena pritožba – nedovoljenost izvršbe
Pravna posledica, ki jo želi doseči toženka s pritožbo je že na podlagi samega zakona dosežena - terjatev tožnice zoper njo je namreč že ugasnila, ker je tožnica ni uveljavljala v stečajnem postopku. Boljšega pravnega položaja torej toženka ne more doseči.
upravnik – aktivna legitimacija upravnika – upravljanje večstanovanjske stavbe – bremena skupne stvari – veljavnost pogodbe o upravljanju
V konkretnem primeru ni bilo sporno vprašanje, ali je toženka (kot njihova solastnica) dolžna nositi stroškovno breme za skupne dele (večstanovanjske) stavbe, ampak ali je tožnica v zvezi s tem upravičena od nje karkoli zahtevati. Tega pa slednja ni izkazala.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - litispendenca - isti zahtevek - identiteta zahtevkov - ekvivalenčna teorija
Če sodišče postopek po prejemu ugovora litispendence nadaljuje, pomeni, da je zavzelo stališče, da ugovor ni utemeljen, ki ga bo obrazložilo v končni odločbi.
Ni torej litispendence, če se en zahtevek med istima strankama, vendar na različnih tožbenih temeljih, obravnava v ločenih pravdah.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. ZOdvT člen 13. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 7, 19.
vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka – sestava pogodbe – odvetniška nagrada – nagrada v razponu – osnova za določitev odvetniške nagrade – stroški pristopa na narok
Nevročitev prepisa zvočnega posnetka naroka bi lahko predstavljala bistveno kršitev postopka, če bi kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, v določenih primerih pa bi lahko celo prerasla v absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
V povprečnem primeru se določi srednja vrednost nagrade v razponu.
vrednost zapuščine – pogrebni stroški – dolg zapuščine – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Pritožbeno stališče, da je treba za pravilno ugotovitev vrednosti zapuščine odšteti pogrebne stroške, je napačno. Vrednost zapuščine se ocenjuje glede na čas smrti zapustnika in se kasnejše spremembe ne upoštevajo. Pogrebni stroški se dolg zapuščine, za katerega je potrebno uporabiti pravila, ki veljajo za odgovornost dedičev za dolgove. Vendar pa za njihovo uporabo v obravnavanem primeru ni pogojev, saj obstoja teh stroškov toženca nista dokazala.
Načelno stališče, da začetek stečajnega postopka še ni razlog za odlog plačila sodne takse, je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera.
Ker ima tožeča stranka težko unovčljivo premoženje (terjatve, ki so (že) predmet sodnih postopkov), ki ga ni mogoče unovčiti v roku za plačilo sodne takse, in upoštevaje, da je tožeča stranka vložila več zahtevkov, iz česar je moč pričakovati dodatna sredstva na računu tožeče stranke, je utemeljeno pričakovanje, da bo tekom stečajnega postopka z unovčevanjem stečajne mase pridobila dodatna denarna sredstva, iz katerih bo lahko poravnala dolžno sodno takso.
OZ člen 6, 6/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 30, 30/1, 30/2, 31, 33.
regresni zahtevek – skrbnost vzdrževalca cest – povrnitev škode – poledenelo cestišče – odgovornost cestnega podjetja – vzdrževanje cest – lokalna cesta – merilo skrajne skrbnosti – prometna nezgoda – profesionalna skrbnost
Pri vzdrževalcu cest presoja preprečljivosti škodnega dogodka ni podvržena le merilu "potrebne skrbnosti", ampak najstrožjemu merilu – merilu skrajne skrbnosti. Vendar pa tudi pravni standard "skrajne skrbnosti", ne pomeni, da mora vzdrževalec na vseh cestah, ki jih vzdržuje, vzpostaviti takšno stanje, da na nobeni od njih nikoli ne pride do poledice ali da se ta takoj, ko se pojavi, odpravi. Takšne zahteve bi bile prestroge za vzdrževalca, saj jih objektivno ni mogoče izpolniti. Zahteve, ki zadostijo standardu "skrajne skrbnosti", je zato treba ugotavljati od primera do primera, z ozirom na konkretne dejanske okoliščine primera (geografsko-klimatske razmere, lega, kategorizacija ceste ipd.).
postopek v sporih majhne vrednosti – navajanje dejstev in dokazov
V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi oziroma, če se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi.
ZMV člen 26, 26/8. ZP-1 člen 106, 106/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107/ 107/12.
zakonski znaki prekrška - opis dejanskega stanja - dopolnitev obdolžinega predloga - preizkus alkoholiziranosti
Opis zgolj abstraktnega dela prekrška v opisu dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu pomeni, da takšen opis nima zakonitih znakov zatrjevanega prekrška (enako velja v primeru, če izrek sodbe vsebuje zgolj abstraktni in ne konkretni opis prekrška). V tovrstnem primeru bi sodišče prve stopnje vlagateljico obdolžilnega predloga moralo pozvati, da svoj obdolžilni predlog dopolni s konkretizacijo opisa zatrjevanega prekrška po osmem odstavku 26. člena ZMV (prvi odstavek 106. člena ZP-1), česar pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni storilo, s čemer je v zvezi s tem prekrškom zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, prekoračilo. To pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 5. točke prvega ostavka 155. člena ZP-1.
izvršilni stroški – stroški zavarovanja terjatev – zahteva za povrnitev stroškov – pravočasnost zahteve
Stališče, da bi moral upnik zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov zavarovanja najpozneje v 8 dneh od prejema izvršiteljevega obračuna, ko bi njegovi pravilnosti še lahko ugovarjal, je povsem skladno z zakonsko zahtevo, da je treba povrnitev izvršilnih stroškov (oziroma stroškov zavarovanja terjatve) zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina. Upnik bi se zato lahko na 30-dnevni (objektivni) rok po zaključku postopka skliceval zgolj v primeru, da bi bil postopek zavarovanja že končan ali ustavljen.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – protispisnost – pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu – dovoljeni pritožbeni razlogi
Kršitev je podana v primeru, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in temi sami listinami, torej ko pride do napačnega prenosa podatka iz natančno določene listine iz spisa v sodbo, česar pa pritožnica ne zatrjuje, saj ni navedla, iz katere konkretne listine je bil podatek nepravilno prenesen v sodbo. Zato njen očitek, s katerim kritizira dokazno oceno prevoznih listin, ni utemeljen. S podanim očitkom toženka namreč izpodbija ugotovljeno dejansko stanje glede višine dolga, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog.
S pritožbenim navedbami, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, pritožba uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog in zato v pritožbenem postopku ni upoštevan.
Načelno sicer velja dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze, vendar ni dolžno izvesti dokazov, če za to obstajajo upravičeni razlogi, med katere spada tudi zavrnitev nesubstanciranih dokaznih predlogov.
Sámo dejstvo plačila odškodnine s strani tožeče stranke naročniku še ne pomeni priznanja toženkine poslovne odškodninske odgovornosti. Tožeča stranka v predmetni zadevi namreč uveljavlja samostojen regresni zahtevek iz naslova povračila povrnjene odškodnine pošiljatelju blaga na podlagi 37. člena CMR, presoja (ne)obstoja odškodninske odgovornost tožene stranka na podlagi 17. člena CMR v predmetnem postopku pa je samostojna in neodvisna od razmerja med pošiljateljem in tožečo stranko.
Dejstvo, da so tožencu usahnili dohodki iz delovnega razmerja, ni okoliščina, ki bi toženca opravičevala, da sprejete obveznosti vračila kredita ne izpolni, saj so udeleženci obligacijskega razmerja svoje obveznosti dolžni izpolniti in odgovarjajo za njeno izpolnitev.
sklep o odmeri stroškov začasnega zastopnika – končni sklep o pravdnih stroških – delitev obratovalnih stroškov – kogentne določbe SZ-1
Izpodbijani sklep je sklep o odmeri stroškov začasnega zastopnika in ne končni sklep o pravdnih stroških, ki bi delil usodo uspeha strank v pravdi. Odločitev o glavni stvari (oziroma o uspehu strank v postopku) nanj ne vpliva.
Delitev obratovalnih stroškov je od uveljavitve novele SZ-1A urejena s kogentno določbo 30. člena SZ-1. Ključi delitve niso več v dispoziciji etažnih lastnikov, pač pa prepuščeni in predpisani s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb, izdanim na podlagi zakona. Torej so materialno pravo, ki ga mora poznati tako sodišče (iura novit curia), kot stranke, saj nepoznavanje prava škoduje.
posojilna pogodba – dejansko stanje – dokazna ocena – ocena izpovedi stranke
Prvo sodišče je prepričljivo obrazložilo, zakaj ni verjelo tožniku. Njegove trditve o izročitvi spornega zneska so, izhajajoč že iz narave stvari same, osnovnih pravil logičnega sklepanja in pričakovanega ravnanja (zgolj) povprečno skrbnega posameznika, izkustveno oziroma življenjsko gledano povsem neverjetne.
ZPP jasno in nedvoumno določa, da mora biti ob napovedi pritožbe plačana sodna taksa (kar je procesna predpostavka za odločanje o pritožbi). Iz poteka postopka po izdaji sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je bil toženec na posledice neplačila sodne takse za pritožbo opozorjen dvakrat, kot to zahteva zakonska ureditev, in sicer najprej v pravnem pouku prvostopenjske sodbe in nato še v nalogu za plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da so podani vsi v zakonu predpisani pogoji za nastop sankcije iz 3. odstavka 105.a člena ZPP.
Glede na to, da je naročilnica opremljena z žigom tožene stranke, bi morala tožena stranka konkretizirano pojasniti, kakšna je bila vloga B. v tem poslu, glede na to, da le-ta razpolaga z žigom tožene stranke. Golo zanikanje, da z njo ni ne v pogodbenem ne delovnem razmerju, ne zadošča.