ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 395, 395/2, 398, 398/1.
predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – kršitev pravice do izjave – nevročitev odgovora na predlog za obnovo
Pritožnica sicer navede, da ji odgovor na predlog za obnovo ni bil vročen, a to golo dejstvo še ne vzpostavlja potrebne relacije iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, da je bila namreč zaradi te opustitve sodišča pritožnica vsebinsko prizadeta v svoji pravici do izjave. V pravici do izjave bi bila vsebinsko namreč prizadeta, če bi ob seznanitvi z odgovorom na predlog sicer podala kakšno izjavo, ki je zaradi opustitve vročitve ni mogla podati. Tega pa pritožnica ne trdi. Ker za obstoj te kršitve sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, bi morala tožnica konkretizirano navesti vse prvine te procesne kršitve.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – vročitev sodnega pisanja – vročilnica – javna listina – trditveno in dokazno breme – dokazi – izpovedba stranke – prosta presoja dokazov
Ni razloga, da sodišče ne bi sledilo toženkini izpovedbi glede odnosov z bivšim možem ter dalj časa trajajočem izginjanju stvari. V dispoziciji četrte toženke je, na kakšen način bo svoje trditve dokazovala. Izpovedba stranke je povsem ustrezen dokaz in ni nujno, da bi predlagala še zaslišanje moža - še posebej, če so odnosi med njima močno skrhani. Izpovedba stranke je tako povsem primeren dokaz, ki ga je sodišče ustrezno ovrednotilo. Nenazadnje pa je tudi pritožnica imela možnost, da v zvezi s tem poda svojo trditveno podlago in dokazne predloge.
ZST-1 člen 3, 3/8. ZST-1 tarifna številka 91211. SPZ člen 105, 105/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zavezanec za plačilo takse pri dokončanju etažne lastnine - razlaga zakona
Sodišče prve stopnje je v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL etažno lastnino le dokončalo s tem, da je na skupnih delih določilo solastniške deleže. To pa ni podlaga, da bi pritožnika na podlagi 8. točke 3. člena ZST-1 v zvezi z tarifno številko 91211 lahko opredelili kot zavezano stranko za plačilo sodne takse za postopek za vzpostavitev etažne lastnine.
OZ člen 6, 6/2. ZPVPJN člen 15, 15/2, 72, 72/1, 72/1–1.
skrbnost dobrega strokovnjaka – razmerje med odvetnikom in stranko – opustitev opozorila – protipravno ravnanje – vzročna zveza – plačilo sodne takse – revizija
Stranska intervenientka (odvetnica) kot pravni strokovnjak je s prevzemom pooblastila za zastopanje prevzela ne le obveznost sestave in vložitve zahtevka za revizijo, pač pa tudi druge obveznosti, ki so potrebne za pravilno vložitev samega zahtevka, v danem primeru plačilo takse in predložitev potrdila, ki je, kot izhaja iz samega besedila drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, sestavni del zahtevka za revizijo. Zavarovanka bi morala v vsakem primeru (najkasneje po tem, ko je sestavila zahtevek za revizijo in mu priložila stroškovnik) preveriti, koliko znaša taksa in ali je bila taksa plačana v ustrezni višini, ter tožečo stranko opozoriti na dejstvo zavrženja zahtevka za revizijo v primeru neplačila ustreznega dela takse.
Tožnica kot kupovalka je svoje obveznosti iz prodajne pogodbe izpolnila v celoti, zaradi česar sta toženca kot prodajalca dolžna izročiti tožnici nepremičnino prosto oseb in stvari.
negatorna tožba solastnika – varstvo solastnika – zaščita pred vznemirjanjem – bremena skupne stvari
Tožnik bi bil upravičen do zahtevanega negatornega pravnega varstva le, če bi sporno ravnanje tožencev predstavljalo dejansko oviro za izvrševanje tožnikove solastninske pravice, tega pa tožnik ni dokazal.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057270
OZ člen 22, 438, 507, 513, 513/3. SPZ člen 17, 66, 124.
zakonita predkupna pravica – kršitev predkupne pravice – popolna ponudba – pritiklina – nepremičnina – prodaja nepremičnine, dane v najem za nedoločen čas
V primeru prodaje nepremičnine, dane v najem za nedoločen čas, podrobnosti najemne pogodbe in njihova predložitev k ponudbi ne gre šteti za pogoje ponujene prodaje v smislu določbe 507. člena OZ, ki jo je treba uporabiti v luči 22. člena OZ v zvezi s 438. členom OZ o tem, kaj je opredelilni element ponudbe prodajnega tipa. Čeprav je bila v relevantnem času prodajana nepremičnina v najemu tretjega toženca kot najemnika za nedoločen čas, seznanitev predkupnega upravičenca v ponudbi z obstojem najemne pogodbe, osebo najemnika, časom trajanja in možnostjo odpovedi razmerja z odpovednim rokom, zadošča.
Kršitev predkupne pravice nastopi tudi v primeru, ko je bila predkupnemu upravičencu sicer poslana popolna ponudba, pa je ta ni sprejel, predkupni zavezanec pa je nato sklenil pogodbo s tretjo osebo pod ugodnejšimi prodajnimi pogoji, kot so bili navedeni v ponudbi.
postopek za določitev odškodnine – razlastitveni upravičenec – ugovor pasivne legitimacije
Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da nasprotna udeleženka ni razlastitveni upravičenec, da zato ne more biti pasivno legitimirana v tem postopku in da je zato predlagateljev predlog neutemeljen.
Za presojo, ali je podana prekoračitev zahtevka, je praviloma odločilen izrek sodbe. Primerja se tožbeni predlog in izrek sodbe (po višini), ne pa razlogi. Če je namreč sodba utemeljena z drugačno pravno podlago (tudi če je za stranko ugodnejša) od tiste, na katero se je sklicevala v postopku, ne gre za prekoračitev.
Če nastane položaj nepravilne izpolnitve, velja domneva, da ima ta nepravilna izpolnitev značilnosti protipravnega stanja. Podlaga (razlog) te domneve je okoliščina, da ima v večini primerov objektivno stanje nepravilne izpolnitve hkrati značilnosti protipravnega stanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožniku se v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita, da je naročil dodatna gradbena dela, ki so občutno presegala prvotno dogovorjena. Tožnik v spornem času kot odgovoren delavec tožene stranke izvajalcu ni naročil gradbenih del v obsegu, ki bi pomenil 76 % odmik od prvotne pogodbene cene. Tudi sicer je bil nadzorni organ tisti, ki bi moral poskrbeti za obveščanje tožnika o spremembah na gradbišču. Tožnik v konkretnem primeru ni ravnal naklepno ali iz hude malomarnosti in ni kršil delovnih obveznosti. Zato tožena stranka ni imela podlage, da je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu vodje režijskega obrata.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 21, 55. OZ člen 375, 381.
notarski zapis kot izvršilni naslov za izterjavo obratovalnih stroškov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - prepoved obrestnih obresti - procesne obresti
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi zgoraj opisanega načela formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja.
ZPP člen 22, 22/1, 69, 69/3, 69/4. OZ člen 12, 435, 435/1.
sporazum o krajevni pristojnosti – ugovor krajevne pristojnosti v pritožbi – prodajna pogodba – dokazna ocena
Tožnik lahko uveljavlja sporazum strank o krajevni pristojnosti le v tožbi (ki ji mora priložiti listino o sporazumu), toženec pa le v odgovoru na tožbo. Sodišče se nato lahko izreče za krajevno nepristojno le do razpisa glavne obravnave. V obravnavani zadevi se na pogodbeno zapisani sporazum o krajevni pristojnosti ni sklicevala nobena pravdna stranka. Pritožbene navedbe v tej smeri so prepozne in neupoštevne.
navidezna kumulacija zahtevkov - poplačevanje glavnega izvajalca znatno pred potekom roka - načelo vestnosti in poštenja - načelo preprečevanja povzročanja škode
V dilemi ali gre za navidezno kumulacijo ali ne, mora sodišče pri generičnih zahtevkih ugotoviti, če gre za tako imenovani “isti denar” in v ta namen opraviti preprost test: vprašati se je potrebno ali bi tožnik, če bi se v eni pravdi skliceval na dve ali več pravnih podlag, dobil plačilo po obeh (vseh) temeljih.
Ni dvoma, da je tožeča stranka uveljavljala oba zahtevka (pristavek v podrednem zahtevku “plačati odškodnino„ ni odločilnega pomena) na isti historični dejanski podlagi - plačilo za opravljeno delo po podizvajalski pogodbi, za kar je izstavila več računov, ki so po njenem naročniku ostali neplačani, zato trdi, da jih mora plačati tožena stranka kot glavi naročnik del, ki je pogodbo sklepala po ZJN-2 in je po ZJN-2, na podlagi tega Zakona sprejeti Uredbi in po glavni izvajalski pogodbi je zavezana plačati direktno tožeči stranki, ker pa je kršila ZJN-2 in pogodbo,temelječo na javnem naročilu in plačala glavnemu izvajalcu, je s tem tožeči stranki povzročila škodo v višini neplačanih računov.
ZPP člen 30, 30/1, 139, 139/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZPPreb člen 17a.
stvarna pristojnost – pristojnost rednega sodišča – okrajna sodišča – premoženjskopravni spor – vročanje – fikcija vročitve – kraj vročanja – naslov za vročanje – vročanje na delovnem mestu – možnost obravnavanja pred sodiščem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženka je v odgovoru na tožbo predlagala, naj ji sodišče sodna pisanja vroča na naslovu njene odvetniške pisarne. Sodišče prve stopnje tega njenega predloga na bi smelo prezreti. Vroča se namreč v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj sem mu vroči pisanje. Toženka je zato upravičeno pričakovala, da bodo vse nadaljnje vročitve sodnih pisanj, namenjenih toženki v tej pravdi, opravljene na naslovu njene zaposlitve.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – korist otroka – izjava otroka
Pretirano hotenje po pridobitvi otrokovega mnenja je lahko v nasprotju z njegovimi koristmi. Tega se morajo vsi akterji, ki sodelujejo v postopku odločanja o vzgoji in zaupanja otroka, jasno zavedati. Otroke je namreč treba zaščititi tudi pred občutkom, da so s svojimi izjavami direktno vplivali na to, komu jih bo sodišče dodelilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080955
ZUstS člen 43, 44. ZIZ člen 9, 9/3, 55, 55/1, 56, 258, 258/1, 258/1-1.
ugovor zoper sklep o zavarovanju – razlogi za ugovor – ugovor po izteku roka – izredno pravno sredstvo – razveljavitev zakona – pravne posledice – pravnomočnost sklepa o zavarovanju – dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev – opozicijski ugovorni razlogi
Določba 56. člena ZIZ narekuje zgolj upoštevanje pravih opozicijskih ugovornih razlogov iz 1. odstavka 55. člena ZIZ.
Razveljavitev dela ZIZ v ničemer ni vplivala na upnikovo terjatev do dolžnika, temveč je imela za posledico spremembo pogojev, pod katerimi se izda predhodna odredba za zavarovanje upnikove terjatve.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - GRADBENIŠTVO
VSK0006797
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 132, 186. ZUP člen 147, 147/1. ZPP člen 286.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - upravni postopek - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - prekinitev upravnega postopka - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija sine qua non - teoria ratio legis vzročnosti - škoda zaradi prekinitve upravnega postopka - pretrganje vzročne zveze
Kršitev procesne določbe prvega odstavka 147. člena Zakona o upravnem postopku, ki jasno opredeljuje pojem predhodnega vprašanja in na kateri temelji ustaljena sodna praksa, v povezavi s popolno pasivnostjo upravnega organa, ki je trajala od prekinitve postopka dalje, izpolnjuje standard protipravnosti ravnanja upravnega organa.
Po oceni pritožbenega sodišča ni podana ena od predpostavk odškodninske odgovornosti, to je vzročna zveza med zatrjevano škodo in ravnanjem upravnega organa in torej ni podana odškodninska odgovornost toženke. Tožnik bi bil sicer upravičen do izgubljenega dobička, ki bi ga ustvarjal z avtopralnico s kava barom na lokaciji, za katero je podal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, če bi bilo njegovi vlogi ugodeno. Vendar je bila njegova vloga zavrnjena, s tem pa je bila pretrgana tudi vzročna zveza med ugotovljenim protipravnim ravnanjem upravnega organa in škodo.