Glede vprašanja, v kakšnem obsegu je priposestvovala služnost, je bistveno, da so se izvajale vožnje za vse potrebe gospodujočega zemljišča v vsakem obdobju z vozili, ki jih je tehnični razvoj omogočal in so bila lastnikom gospodujočega zemljišča dostopna. Način dostopa se je torej spreminjal in to v posledici tehničnega napredka – sprememb, ki jih je prinesel razvoj. V takem primeru, ko se spremeni uporaba prometnih sredstev, namen služnosti pa ostaja isti, ne gre za razširitev služnosti. Služnost je bila priposestvovana, ko se še ni vozilo z avtomobili, traktorji, kamioni, ampak le z vozovi. Dejstvo, da danes ta služnostna pravica vključuje tudi vožnjo z vsemi vozili, ni posledica širitve služnosti, ampak posledica tehničnega napredka.
navidezna kumulacija zahtevkov - poplačevanje glavnega izvajalca znatno pred potekom roka - načelo vestnosti in poštenja - načelo preprečevanja povzročanja škode
V dilemi ali gre za navidezno kumulacijo ali ne, mora sodišče pri generičnih zahtevkih ugotoviti, če gre za tako imenovani “isti denar” in v ta namen opraviti preprost test: vprašati se je potrebno ali bi tožnik, če bi se v eni pravdi skliceval na dve ali več pravnih podlag, dobil plačilo po obeh (vseh) temeljih.
Ni dvoma, da je tožeča stranka uveljavljala oba zahtevka (pristavek v podrednem zahtevku “plačati odškodnino„ ni odločilnega pomena) na isti historični dejanski podlagi - plačilo za opravljeno delo po podizvajalski pogodbi, za kar je izstavila več računov, ki so po njenem naročniku ostali neplačani, zato trdi, da jih mora plačati tožena stranka kot glavi naročnik del, ki je pogodbo sklepala po ZJN-2 in je po ZJN-2, na podlagi tega Zakona sprejeti Uredbi in po glavni izvajalski pogodbi je zavezana plačati direktno tožeči stranki, ker pa je kršila ZJN-2 in pogodbo,temelječo na javnem naročilu in plačala glavnemu izvajalcu, je s tem tožeči stranki povzročila škodo v višini neplačanih računov.
OZ člen 131, 171. ZVZD člen 5. ZPP člen 214, 214/2.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - varni pogoji dela - soprispevek oškodovanca k nastali škodi
Delodajalec, ki ne poskrbi, da so dostopne poti proste ovir, še posebej tik za vrati, krivdno odgovarja za škodo, ki nastane delavcu ob padcu preko takih ovir.
Delodajalec mora računati tudi z običajno stopnjo manjše pazljivosti delavcev, ko izpolnjujejo delovne naloge, in to še ne pomeni njihovega soprispevka k nastali škodi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057270
OZ člen 22, 438, 507, 513, 513/3. SPZ člen 17, 66, 124.
zakonita predkupna pravica – kršitev predkupne pravice – popolna ponudba – pritiklina – nepremičnina – prodaja nepremičnine, dane v najem za nedoločen čas
V primeru prodaje nepremičnine, dane v najem za nedoločen čas, podrobnosti najemne pogodbe in njihova predložitev k ponudbi ne gre šteti za pogoje ponujene prodaje v smislu določbe 507. člena OZ, ki jo je treba uporabiti v luči 22. člena OZ v zvezi s 438. členom OZ o tem, kaj je opredelilni element ponudbe prodajnega tipa. Čeprav je bila v relevantnem času prodajana nepremičnina v najemu tretjega toženca kot najemnika za nedoločen čas, seznanitev predkupnega upravičenca v ponudbi z obstojem najemne pogodbe, osebo najemnika, časom trajanja in možnostjo odpovedi razmerja z odpovednim rokom, zadošča.
Kršitev predkupne pravice nastopi tudi v primeru, ko je bila predkupnemu upravičencu sicer poslana popolna ponudba, pa je ta ni sprejel, predkupni zavezanec pa je nato sklenil pogodbo s tretjo osebo pod ugodnejšimi prodajnimi pogoji, kot so bili navedeni v ponudbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081395
OZ člen 190. ZPP člen 180, 180/3, 214, 319, 319/3.
neupravičena pridobitev – neutemeljeno zaračunavanje DDV – pobotni ugovor – odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljane terjatve
Če je v sodbi odločeno o terjatvi, ki jo tožena stranka uveljavlja v pobot, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna. Odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljane terjatve pa je neločljivo povezana tudi z odločitvijo, katere morebiti druge terjatve tožeče stranke (ki niso predmet tega postopka), so bile z v pobot uveljavljanimi že poračunane oziroma so prenehale.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – korist otroka – izjava otroka
Pretirano hotenje po pridobitvi otrokovega mnenja je lahko v nasprotju z njegovimi koristmi. Tega se morajo vsi akterji, ki sodelujejo v postopku odločanja o vzgoji in zaupanja otroka, jasno zavedati. Otroke je namreč treba zaščititi tudi pred občutkom, da so s svojimi izjavami direktno vplivali na to, komu jih bo sodišče dodelilo.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - trk kolena v vgrajeno steklo notranjih steklenih vrat pri izstopu iz poslovnega prostora - razbitje vrat - obseg poškodb - opustitev dolžnega ravnanja - pogosta frekvenca prehoda - soprispevek - vzročna zveza
Zavarovanec tožene stranke je ravnal protipravno, ker je imel v poslovnem prostoru, kamor vstopa in izstopa večje število strank in zaposlenih, vgrajena vrata z navadnim steklom in ne vrat z varnostnim steklom. Varnostno steklo za razliko od navadnega stekla pri razbitju ne razpade na delce z ostrimi robovi. Če bi bilo v obravnavanem primeru vgrajeno varnostno steklo, do poškodb, ki jih je utrpela tožnica, ne bi moglo priti, saj varnostno steklo preprečuje razbitje stekla na manjše in ostre koščke, ki lahko porežejo.
Med poškodbo, ki jo je utrpela tožnica, in trkom s kolenom v steklena vrata je res naravna povezava, a vendar sodišče prve stopnje v ravnanju tožnice ni ugotovilo ničesar takšnega, kar bi predstavljalo pravno relevanten (so)vzrok za nastalo škodo.
pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - pavšalni znesek
Sodišče prve stopnje bi, ob pravilni uporabi tar. št. 6002 ZOdvT, glede pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, moralo upoštevati 20 % nagrade in ne zneska 20,00 EUR. ZOdvT v tar. št. 6002 namreč določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR.
vzajemno neizpolnjena pogodba – odstopna pravica – izjema od dolžnosti izpolnitve obveznosti – soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov – pogodbena obveznost stečajnega dolžnika
Namen odstopne pravice je omogočiti, da se dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov v skladu z namenom stečajnega postopka (4. odstavek 267. člena ZFPPIPP). Zato sodišče da soglasje k uresničitvi odstopne pravice, če se z njeno uresničitvijo doseže ta namen. Praviloma je uresničitev odstopne pravice v skladu s tem namenom, če je predmet izpolnitve druge pogodbene stranke nedenarna dajatev ali storitev. Vse delovanje stečajnega dolžnika mora biti namreč usmerjeno k unovčevanju stečajne mase.
ZST-1 člen 3, 3/8. ZST-1 tarifna številka 91211. SPZ člen 105, 105/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zavezanec za plačilo takse pri dokončanju etažne lastnine - razlaga zakona
Sodišče prve stopnje je v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL etažno lastnino le dokončalo s tem, da je na skupnih delih določilo solastniške deleže. To pa ni podlaga, da bi pritožnika na podlagi 8. točke 3. člena ZST-1 v zvezi z tarifno številko 91211 lahko opredelili kot zavezano stranko za plačilo sodne takse za postopek za vzpostavitev etažne lastnine.
OZ člen 6, 6/2. ZPVPJN člen 15, 15/2, 72, 72/1, 72/1–1.
skrbnost dobrega strokovnjaka – razmerje med odvetnikom in stranko – opustitev opozorila – protipravno ravnanje – vzročna zveza – plačilo sodne takse – revizija
Stranska intervenientka (odvetnica) kot pravni strokovnjak je s prevzemom pooblastila za zastopanje prevzela ne le obveznost sestave in vložitve zahtevka za revizijo, pač pa tudi druge obveznosti, ki so potrebne za pravilno vložitev samega zahtevka, v danem primeru plačilo takse in predložitev potrdila, ki je, kot izhaja iz samega besedila drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, sestavni del zahtevka za revizijo. Zavarovanka bi morala v vsakem primeru (najkasneje po tem, ko je sestavila zahtevek za revizijo in mu priložila stroškovnik) preveriti, koliko znaša taksa in ali je bila taksa plačana v ustrezni višini, ter tožečo stranko opozoriti na dejstvo zavrženja zahtevka za revizijo v primeru neplačila ustreznega dela takse.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – USTAVNO PRAVO
VSL0082870
ZOR člen 133, 1040. ZPP člen 226, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZGD člen 31. URS člen 125. UZITUL člen 22b.
pogodb o bančnem depozitu – varčevalci banke – hrvaški varčevalci – pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – zahteva za izplačilo bančnega depozita – pasivna legitimacija – spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe – jamstvo za devizne vloge
Ugovor, da gre za nasledstveno vprašanje, je lahko pomemben, če bi šlo za spor o prevzemu jamstva med državami naslednicami bivše SFRJ, ali bankami različnih držav naslednic, ki so po razpadu SFRJ prevzele obveznosti za devizne hranilne vloge v posameznih državah članicah. V obravnavani zadevi pa gre za spor med posameznim varčevalcem in toženo stranko iz civilnopravnega razmerja, pri reševanju katerega ta ugovor ni utemeljen. Tovrstne spore je treba reševati po splošnih pravilih obligacijskega prava in pravilih o odgovornosti družbe za obveznosti iz pravnih poslov, ki jih je sklenila njena podružnica.
Predpogoj za vložitev tožbenega zahtevka za prepoved bodočega vznemirjanja je, da obstaja resna nevarnost oziroma so podani indici, da se bo vznemirjanje ponovilo.
Tožbeni zahtevek za odstranitev hlodovine ni utemeljen tudi zato, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da že na dan ogleda na nepremičnini, ki jo je tožnica pokazala kot svojo, hlodov ni bilo več, za odločitev pa je relevantno samo stanje ob zaključku glavne obravnave, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti. Dejstvo, da je v preteklosti prišlo do vznemirjenja tožničine lastninske pravice, bi bilo lahko pomembno le za utemeljitev tožbenega zahtevka za prepoved bodočega vznemirjanja. Predpogoj za vložitev tožbenega zahtevka s takšno vsebino je, da obstaja resna nevarnost oziroma so podani indici, da se bo vznemirjanje ponovilo.
OZ člen 133, 133/1, 337, 352. SPZ člen 99. ZPP člen 285.
zastaranje odškodninske terjatve – sukcesivno nastajajoča škoda – bodoča škoda – škodna nevarnost – trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – odstranitveni zahtevek – večja škodna nevarnost – konkretna škodna nevarnost – pravni standard – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – dejanska etažna lastnina
Sodišče je vezano na trditveno podlago strank, materialno pravo pa mora poznati samo in mora sporno zadevo obravnavati z vidika vseh možnih pravnih podlag. Če iz trditvene podlage izhaja, da bi bilo spor mogoče obravnavati po neki pravni podlagi, pa ni navedeno zgolj kakšno odločilno dejstvo, ali so navedbe v njem nepopolne, je dolžno stranki v okviru materialnoprocesnega vodstva po 285. členu ZPP na to opozoriti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – vročitev sodnega pisanja – vročilnica – javna listina – trditveno in dokazno breme – dokazi – izpovedba stranke – prosta presoja dokazov
Ni razloga, da sodišče ne bi sledilo toženkini izpovedbi glede odnosov z bivšim možem ter dalj časa trajajočem izginjanju stvari. V dispoziciji četrte toženke je, na kakšen način bo svoje trditve dokazovala. Izpovedba stranke je povsem ustrezen dokaz in ni nujno, da bi predlagala še zaslišanje moža - še posebej, če so odnosi med njima močno skrhani. Izpovedba stranke je tako povsem primeren dokaz, ki ga je sodišče ustrezno ovrednotilo. Nenazadnje pa je tudi pritožnica imela možnost, da v zvezi s tem poda svojo trditveno podlago in dokazne predloge.
Tožnica kot kupovalka je svoje obveznosti iz prodajne pogodbe izpolnila v celoti, zaradi česar sta toženca kot prodajalca dolžna izročiti tožnici nepremičnino prosto oseb in stvari.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1–2, 207, 207/1, 313, 313/3, 447, 447/1, 447/2. ZIZ člen 19, 19/1, 19/2, 19/4, 42, 42/2.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – paricijski rok – vročitev odločbe – sklep o prekinitvi postopka – deklaratoren sklep – nedovoljenost pritožbe
Ker je prekinitev postopka zgolj eden izmed možnih zastojev v postopku, deklaratorni sklep o prekinitvi po 2. točki 1. odstavka 205. člena ZPP nima pravne narave sklepa iz 1. odstavka 447. člena ZPP, zato pritožba ni dovoljena.
Določbe, ki se nanašajo na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je treba smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede potrdila o pravnomočnosti.