Ker je na mednarodni tekmi, ki so jo varovali varnostniki in policisti specialci, veljal poostren varnostni režim, bi tožnik moral upoštevati izrečeni ukrep varnostnika, da se ne sme vrniti na tribuno med avstrijske navijače, zaradi neupoštevanja katerega je prišlo do ukrepanja policista (tožnika je prisilno odpeljal iz dvorane, ker se je slednji, kljub prepovedi, vrnil).
Sodišče res na ničnost pazi po uradni dolžnosti (92. člen OZ), vendar razlogov za ničnost pogodbe tožeča stranka ni navedla, tudi sodišče druge stopnje razlogov za ničnost pogodbenih določil ne najde. Očitno jih tudi sodišče prve stopnje ni videlo, zato posebna obrazložitev glede tega ni bila potrebna.
lastninjenje stavbnih zemljišč - pridobitev pravice uporabe - gradnja garaže - dovoljenje za gradnjo - neobstoj pogodbe (odločbe) o prenosu pravice uporabe za gradnjo
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je kljub neobstoju (pisne) pogodbe o prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču oziroma odločbe o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo pravico uporabe pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, izvedla gradnjo in objekt uporabljala.
Na obseg razlogov o odločilnih dejstvih, ki jih mora vsebovati sodba, da zadosti kriteriju obrazloženosti, ne more vplivati dejstvo, da tožena stranka dodatnim navedbam in dokazom tožnice, ni (več) ugovarjala, niti ni ponudila novih dokazov. Takšna pasivnost namreč ne more pomeniti, da je s tem priznala dejstva, ki jim je predhodno ugovarjala. Predstavlja lahko le podlago za zaključek, da tožena stranka trditvenega in dokaznega bremena, ki je prešlo nanjo, ni zmogla in da je zato tožeča stranka tista, ki je svoje trditve uspela dokazati. Ne odvezuje pa takšna pasivnost sodišča dolžnosti, da izvedene dokaze presodi v smislu 8. člena ZPP in da o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti danih ugovorov navede tudi razloge.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – pravočasnost predloga – vročilnica – osebna vročitev – nadomestna vročitev – trditveno in dokazno breme
ZIZ ne določa roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
Vročitev je lahko pravilna tudi, če pisanje ni vročeno osebno stranki, temveč pride do nadomestne vročitve. Zgolj opustitev navedbe razmerja osebe, ki je pisanje prevzela, do dolžnika, ne privede nujno do nezakonitosti vročitve; taka bi bila vročitev le, če bi bilo pisanje izročeno osebi, ki ne more biti prejemnik.
Dolžnik zgolj s trditvami, da podpis na vročilnici ni njegov, glede na pravila o nadomestni vročitvi, ni podal zadostne trditvene in dokazne podlage, s katero bi izpodbil pravilnost vročitve.
Zahtevek za izgradnjo podpornega zidu spada v zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti iz 133. člena OZ. Gre za odškodninski zahtevek, ki zasleduje vzpostavitev stanja pred izvedbo nasipa v tem smislu, da vira nevarnosti (znova) ne bo več. Odločanje o odškodninskih zahtevkih je v pristojnosti sodišč, pri čemer ni pomembno, ali je za izvedbo ukrepov iz 133. člena OZ (v tem primeru za izgradnjo podpornega zidu) potrebno gradbeno dovoljenje.
Po 1. odstavku 9. člena ZVO-1 je povzročitelj odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom (zgolj) v primeru čezmerne obremenitve okolja.
Kot je tožnica (na kar opozarja v pritožbi) to jasno navajala že v tožbi, posledica zatrjevanega nedopustnega ravnanja prvotoženca ni bila v tem, da je sklenila pogodbo po višji (drugačni) ceni, po kateri bi jo sklenila sicer, ampak ta, da je pogodbo (o leasingu) sploh sklenila.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna stvar - subjektivna odgovornost - viličar
Mirujoč viličar ni nevarna stvar, saj sam po sebi ne ogroža nikogar. Za objektivno odgovornost gre le takrat, ko je stvar ali dejavnost sama po sebi tako nevarna, da je kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod nadzorom in ni mogoče pravočasno odvrniti nesreče. Stvar, ki sama po sebi ni nevarna, ne more te lastnosti dobiti z nepravilnim posegom vanjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070740
OZ člen 131, 147, 147/2, 148, 148/1, 299, 299/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 343, 343/4.
odgovornost za delavce – odgovornost delodajalca – odgovornost organa pravne osebe – prokurist – zakoniti zastopnik – pasivna legitimacija – razžalitev – objektivna žaljivost – namen zaničevanja – poseg v osebnostne pravice – relativno javna oseba – inšpektor – podlage odškodninske odgovornosti – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – pravni interes za pritožbo – novi dokazi v pritožbi – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ker za izjave, ki jih je podpisal prvi toženec kot zakoniti zastopnik družbe (organ družbe), v skladu s 148. členom OZ odgovarja pravna oseba, je napačen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o solidarni odgovornosti prvega toženca in družbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0083314
OZ člen 6, 117, 117/3, 494, 599, 599/3. ZKZ člen 26, 26/4, 38. SPZ člen 8.
zakupna pogodba – zakup nepremičnin – kmetijska zemljišča – stavbe – predmet zakupa – odstop od pogodbe – pravica do povrnitve škode – pogodbena odškodninska odgovornost – pravne napake stvari dane v zakup – nelegalna ali neskladna gradnja – protipravnost ravnanja – skrbnost dobrega strokovnjaka – pasivna legitimacija
Zapis glede predmeta zakupa in lastninske pravice zakupnika v zakupni pogodbi, da objekti, trajni nasadi in naprave na zemljiščih niso last Republike Slovenije, temveč zakupnika, nasprotuje prisilnemu predpisu 4. odstavka 26. člena ZKZ in 8. člena SPZ.
arbitražna klavzula – sodna jurisdikcija – veljavnost arbitražne klavzule v primeru razveljavitve pogodbe
Predpostavke arbitražne klavzule (razsodiščne pogodbe) se ravnajo po procesnem pravu, po materialnem pa toliko, kolikor se nanj sklicuje procesno pravo. V primeru razveze pogodbe te določbe ne delijo usode same pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081345
OZ 468, 468/3, 639, 639/5. ZPP 7, 212.
gradbena pogodba – stvarna napaka – refleksna škoda – pobotni ugovor – prevzem objekta – triditveno in dokazno breme
Očitki v zvezi s pravočasnostjo reklamacije napake, ki je povzročila nastanek škode toženki na drugih dobrinah, niso relevantni, saj toženka s pobotnim ugovorom ne uveljavlja jamčevalnega zahtevka za odpravo napake, ki terja pravočasno notifikacijo napake, temveč odškodninski zahtevek zaradi škode, ki ji je zaradi stvarne napake nastala (napačno zavrtan vijak).
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - nesubstanciranost dokaza - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Po 1. odstavku 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana le, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Kako bi izvedba dokaza (z zaslišanjem toženca) lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, pa toženec v pritožbi ne pove (iz pritožbene trditve, da bi, če bi bil zaslišan, lahko pojasnil, zakaj vtoževane terjatve ne dolguje, izhaja, da razlogov neobstoja vtoževane terjatve sploh ni navajal in posledično tega niti ni mogoče dokazovati).
Toženec obširno zanika denarno terjatev tožnikov do njunih dolžnikov, vendar z ugovori, ki jih bo mogoče obravnavati šele v pravdi, v kateri bo moralo sodišče prve stopnje za morebitno ugoditev tožbenemu zahtevku kot predhodno vprašanje zanesljivo ugotoviti njen obstoj po temelju in višini.
vrednost zapuščine – pogrebni stroški – dolg zapuščine – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Pritožbeno stališče, da je treba za pravilno ugotovitev vrednosti zapuščine odšteti pogrebne stroške, je napačno. Vrednost zapuščine se ocenjuje glede na čas smrti zapustnika in se kasnejše spremembe ne upoštevajo. Pogrebni stroški se dolg zapuščine, za katerega je potrebno uporabiti pravila, ki veljajo za odgovornost dedičev za dolgove. Vendar pa za njihovo uporabo v obravnavanem primeru ni pogojev, saj obstoja teh stroškov toženca nista dokazala.
Načelno stališče, da začetek stečajnega postopka še ni razlog za odlog plačila sodne takse, je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera.
Ker ima tožeča stranka težko unovčljivo premoženje (terjatve, ki so (že) predmet sodnih postopkov), ki ga ni mogoče unovčiti v roku za plačilo sodne takse, in upoštevaje, da je tožeča stranka vložila več zahtevkov, iz česar je moč pričakovati dodatna sredstva na računu tožeče stranke, je utemeljeno pričakovanje, da bo tekom stečajnega postopka z unovčevanjem stečajne mase pridobila dodatna denarna sredstva, iz katerih bo lahko poravnala dolžno sodno takso.
URS člen 35. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZprCP člen 110, 110/2, 110/2-7, 110/10.
zapustitev kraja prometne nesreče - ogled prometne nesreče - dolžnost udeleženca čakati na prihod policistov
Obveznost udeleženca, da ostane na kraju prometne nesreče do pričetka ogleda, mora biti zamejena ne samo s pričetkom ogleda, temveč tudi s potrebno strokovnostjo izvajalcev le-tega oziroma policistov, saj je udeleženec prometne nesreče dejansko dolžan trpeti le tiste omejitve, ki izhajajo iz njegove obveznosti ostati na kraju prometne nesreče ob običajnem postopanju policistov, kar pomeni, da udeleženec prometne nesreče kraj le-te lahko zapusti, če policistov nesorazmeren časovni interval ni (le ta je odvisen od različnih variabilnih okoliščin posameznega primera).
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - litispendenca - isti zahtevek - identiteta zahtevkov - ekvivalenčna teorija
Če sodišče postopek po prejemu ugovora litispendence nadaljuje, pomeni, da je zavzelo stališče, da ugovor ni utemeljen, ki ga bo obrazložilo v končni odločbi.
Ni torej litispendence, če se en zahtevek med istima strankama, vendar na različnih tožbenih temeljih, obravnava v ločenih pravdah.
SPZ člen 34. ZFPPIPP člen 253, 253/1, 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 286, 286/1.
motenje posesti - stečaj - izpolnitev nedenarne terjatve - restitucijski zahtevek se pretvori v denarno terjatev - priglasitev v stečajni postopek - prenehanje terjatve
Restitucijski zahtevek tožeče stranke je predstavljal zahtevek za izpolnitev nedenarne dajatve in izvedbo storitve, kar se po določbi prvega odstavka 253. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka dolžnika pretvori v denarno terjatev, zato bi tožeča stranka po prvem odstavku 296. člena ZFPPIPP svojo terjatev morala v denarnem znesku priglasiti v stečajnem postopku, opustitev česar je po določbi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP imela za posledico prenehanje njene terjatve, tudi v primeru, če je obstajala.