ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 61, 61/2, 62. ZPP člen 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – verodostojna listina – upravna odločba
Ker upnik listin v predlogu za izvršbo ni označil tako, da bi pomenile verodostojne listine, je ugovor dolžnika šteti za obrazložen.
Odločba o odmeri nadomestila zaradi omejene rabe prostora je upravna odločba in ne verodostojna listina, izterjavi terjatve po upravni odločbi pa izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine ni namenjen.
Kot je tožnica (na kar opozarja v pritožbi) to jasno navajala že v tožbi, posledica zatrjevanega nedopustnega ravnanja prvotoženca ni bila v tem, da je sklenila pogodbo po višji (drugačni) ceni, po kateri bi jo sklenila sicer, ampak ta, da je pogodbo (o leasingu) sploh sklenila.
Za izpodbijanje neodplačnih pravnih poslov ni potrebno, da bi bilo tretjemu (pridobitelju) znano, da se s poslom škoduje upnikom. Zakon daje prednost varstvu upnika (da ohrani svojo pravico) pred interesom pridobitelja (da neodplačno pridobi pravico). Glede dolžnika pa se na osnovi navedenega zakonskega določila šteje, da je vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom. V triletnem roku po sklenitvi neodplačnega pravnega posla mora vsak dolžnik računati, da je njegovo, sicer prosto razpolaganje s premoženjem, lahko omejeno oziroma neučinkovito zaradi varstva upnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0083314
OZ člen 6, 117, 117/3, 494, 599, 599/3. ZKZ člen 26, 26/4, 38. SPZ člen 8.
zakupna pogodba – zakup nepremičnin – kmetijska zemljišča – stavbe – predmet zakupa – odstop od pogodbe – pravica do povrnitve škode – pogodbena odškodninska odgovornost – pravne napake stvari dane v zakup – nelegalna ali neskladna gradnja – protipravnost ravnanja – skrbnost dobrega strokovnjaka – pasivna legitimacija
Zapis glede predmeta zakupa in lastninske pravice zakupnika v zakupni pogodbi, da objekti, trajni nasadi in naprave na zemljiščih niso last Republike Slovenije, temveč zakupnika, nasprotuje prisilnemu predpisu 4. odstavka 26. člena ZKZ in 8. člena SPZ.
arbitražna klavzula – sodna jurisdikcija – veljavnost arbitražne klavzule v primeru razveljavitve pogodbe
Predpostavke arbitražne klavzule (razsodiščne pogodbe) se ravnajo po procesnem pravu, po materialnem pa toliko, kolikor se nanj sklicuje procesno pravo. V primeru razveze pogodbe te določbe ne delijo usode same pogodbe.
Ker je na mednarodni tekmi, ki so jo varovali varnostniki in policisti specialci, veljal poostren varnostni režim, bi tožnik moral upoštevati izrečeni ukrep varnostnika, da se ne sme vrniti na tribuno med avstrijske navijače, zaradi neupoštevanja katerega je prišlo do ukrepanja policista (tožnika je prisilno odpeljal iz dvorane, ker se je slednji, kljub prepovedi, vrnil).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083343
ZPP člen 7, 212, 214.
trditveno in dokazno breme – nesklepčna tožba – pravica do izjave
Za sklepčnost zahtevka po višini v konkretni zadevi ni treba, da je iz listinskih dokazov razvidna računska operacija, pač pa morajo biti obračuni takšni, da so razumljivi in jih je moč preveriti. Listine, ki jih je v dokaz višine zahtevka predložila tožeča stranka, te zahteve izpolnjujejo.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082356
ZLNDL člen 2 – 5. ZNO člen 7. ZLPP člen 1. ZGJS člen 73, 76. ZZK-1 člen 40, 40/1. SPZ člen 43, 269. ZPP člen 337, 337/1.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin - pravna podlaga lastninjenja - lastninjenje pred ZLNDL na podlagi ZGJS - vključitev v otvoritveno bilanco - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - objekt oziroma hangar - sklepčnost tožbenega zahtevka - priposestvovanje - nedovoljene pritožbene novote - vrednost spornega predmeta
Okoliščina, da tožničina pravna prednica takšnega zemljišča po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje (ki temelji na ravno takšni trditvi tožnice) ni vključila v otvoritveno bilanco, ne pomeni, da je s tem dokončno izgubila pravico uporabe na takšnem zemljišču. Pomeni le, da je tožničina prednica po ZLPP olastninila le družbeni kapital, ovrednoten v otvoritveni bilanci. Ugotovitev, da se je po ZLPP olastninila le stavba in ne funkcionalno zemljišče, sicer sama po sebi ne bi preprečevala, da se zasebna lastnina na slednjem vzpostavi na podlagi subsidiarnega (oziroma sekundarnega) lastninskega zakona, tj. ZLNDL. Na Slovensko odškodninsko družbo (SOD) je namreč na podlagi ZZLPPO prešlo le premoženje oziroma družbeni kapital tistih podjetij, ki do rokov, določenih v 3. členu ZPP, niso uspela pridobiti soglasja Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo za preoblikovanje (ki torej do določenih rokov niso uspela zaključiti lastninjenja po ZLPP). Navedeno pa za tožničino prednico, upoštevajoč neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, ne velja.
Kot oviro za lastninjenje spornih nepremičnin po ZLNDL je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tolmačilo okoliščino, da je toženka še pred njegovo uveljavitvijo takšne nepremičnine olastninila.
ZGJS pomeni podlago za primarno privatizacijo, v katero po njeni dokončni izvedbi ni več mogoče posegati. Dejstvo, da je pridobitev pravice na podlagi ZLNDL originarna, torej ne vpliva na odločilnost dejstva, da je takšen način lastninjenja šele sekundarne narave, tj. če se nepremično premoženje še ni olastninilo po določbah drugih privatizacijskih zakonov
URS člen 14, 14/2. OZ člen 17, 17/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 296, 296/1, 296/5, 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9. ZIZ člen 15, 102, 102/1, 102/1-1. ZPP člen 81.
terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - stroški dolžnika - stroški iz stečajne mase - načelo enakega obravnavanja upnikov - individualna izvršba
Čeprav v postopku stečaja nad pravno osebo vse stroške plača upravitelj, je v postopku osebnega stečaja potrebno ločiti med stroški, ki se plačajo iz stečajne mase in jih plača upravitelj, in stroški, ki predstavljajo stroške dolžnika ter jih je dolžan plačati dolžnik sam. Fizična oseba, nad katero se vodi stečajni postopek, ohrani poslovno (in s tem pravdno) sposobnost za tiste stroške, ki jih je dolžna plačevati iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase. Posledično je možna tudi izvršba za te terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu - gradnja na tujem svetu - pošten graditelj - nepošten lastnik zemljišča - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pri presoji poštenosti pravnega prednika tožnic, vknjižbi lastninske pravice v zemljiško knjigo ni mogoče pripisati absolutnega pomena. Prodajalca sta nanj prenesla posest nepremičnin. Z izgubo posesti sta izgubila možnost dejanskega razpolaganja z nepremičnino. Če bi od njega prodajalca zahtevala vrnitev nepremičnine, bi se jima lahko uprl z ugovorom prodane in izročene stvari. Domneva poštenosti pravnega prednika tožnic s samim dejstvom zemljiškoknjižnega stanja zato ne more biti ovržena. Poleg tega je treba v času gradnje veljavna pravila ODZ pri presoji pravno relevantnih okoliščin in njihovih posledic presojati v kontekstu družbenih razmer, v katerih so nastale. V času sklenitve sporne prodajne pogodbe (upoštevaje družbene razmere) zemljiška knjiga ni bila ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo pomena, kot ga ima od leta 1995.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083345
OZ člen 33, 33/5, 65, 65/1, 104, 104/2.
predpogodba – razdor predpogodbe – pogodba o ari – vrnitev are – sprememba tožbe
Zahteva za sklenitev glavne pogodbe lahko temelji le na veljavni predpogodbi. V obravnavanem primeru je bila predpogodba razdrta po samem zakonu, zato je tožnikov očitek tožencu, da ga ni pozval k sklenitvi glavne pogodbe, v očitnem nasprotju z načelom avtonomije volje pogodbenih strank. Tožnik torej do vrnitve are ni upravičen.
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2. ZOR člen 324. ZPP člen 163, 163/1.
denacionalizacija – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – višina nadomestila – najemnina – plačilo davščin – upoštevanje normiranih stroškov vzdrževanja – nečista terjatev – obresti od nečiste terjatve
Korist, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi z nepremičnino sam razpolagal, lahko izkazuje tržna najemnina, zmanjšana za stroške, zvezane z nepremičnino in davščine, ki bremenijo nepremičnino. Takó določenega zneska ni potrebno zmanjševati za normirane stroške vzdrževanja nepremičnine in davke od najemnine, če tovrstni stroški in davki niso bili plačani.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081345
OZ 468, 468/3, 639, 639/5. ZPP 7, 212.
gradbena pogodba – stvarna napaka – refleksna škoda – pobotni ugovor – prevzem objekta – triditveno in dokazno breme
Očitki v zvezi s pravočasnostjo reklamacije napake, ki je povzročila nastanek škode toženki na drugih dobrinah, niso relevantni, saj toženka s pobotnim ugovorom ne uveljavlja jamčevalnega zahtevka za odpravo napake, ki terja pravočasno notifikacijo napake, temveč odškodninski zahtevek zaradi škode, ki ji je zaradi stvarne napake nastala (napačno zavrtan vijak).
vrednost zapuščine – pogrebni stroški – dolg zapuščine – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Pritožbeno stališče, da je treba za pravilno ugotovitev vrednosti zapuščine odšteti pogrebne stroške, je napačno. Vrednost zapuščine se ocenjuje glede na čas smrti zapustnika in se kasnejše spremembe ne upoštevajo. Pogrebni stroški se dolg zapuščine, za katerega je potrebno uporabiti pravila, ki veljajo za odgovornost dedičev za dolgove. Vendar pa za njihovo uporabo v obravnavanem primeru ni pogojev, saj obstoja teh stroškov toženca nista dokazala.
OZ člen 6, 6/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 30, 30/1, 30/2, 31, 33.
regresni zahtevek – skrbnost vzdrževalca cest – povrnitev škode – poledenelo cestišče – odgovornost cestnega podjetja – vzdrževanje cest – lokalna cesta – merilo skrajne skrbnosti – prometna nezgoda – profesionalna skrbnost
Pri vzdrževalcu cest presoja preprečljivosti škodnega dogodka ni podvržena le merilu "potrebne skrbnosti", ampak najstrožjemu merilu – merilu skrajne skrbnosti. Vendar pa tudi pravni standard "skrajne skrbnosti", ne pomeni, da mora vzdrževalec na vseh cestah, ki jih vzdržuje, vzpostaviti takšno stanje, da na nobeni od njih nikoli ne pride do poledice ali da se ta takoj, ko se pojavi, odpravi. Takšne zahteve bi bile prestroge za vzdrževalca, saj jih objektivno ni mogoče izpolniti. Zahteve, ki zadostijo standardu "skrajne skrbnosti", je zato treba ugotavljati od primera do primera, z ozirom na konkretne dejanske okoliščine primera (geografsko-klimatske razmere, lega, kategorizacija ceste ipd.).
stečajni postopek nad toženo stranko – priznana terjatev – sklep o preizkusu terjatev – res iudicata – stroški postopka – prijava terjatve – pogojna terjatev
V obeh postopkih (tako pravdnem kot stečajnem) se odloča o obstoju iste terjatve. Ne gre torej za dva postopka, ki bi potekala vzporedno, temveč se zaradi koncentracije obravnavanja terjatev v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Stečajni postopek predstavlja nadaljevanje pravdnega postopka. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.
SPZ člen 34. ZFPPIPP člen 253, 253/1, 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 286, 286/1.
motenje posesti - stečaj - izpolnitev nedenarne terjatve - restitucijski zahtevek se pretvori v denarno terjatev - priglasitev v stečajni postopek - prenehanje terjatve
Restitucijski zahtevek tožeče stranke je predstavljal zahtevek za izpolnitev nedenarne dajatve in izvedbo storitve, kar se po določbi prvega odstavka 253. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka dolžnika pretvori v denarno terjatev, zato bi tožeča stranka po prvem odstavku 296. člena ZFPPIPP svojo terjatev morala v denarnem znesku priglasiti v stečajnem postopku, opustitev česar je po določbi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP imela za posledico prenehanje njene terjatve, tudi v primeru, če je obstajala.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - litispendenca - isti zahtevek - identiteta zahtevkov - ekvivalenčna teorija
Če sodišče postopek po prejemu ugovora litispendence nadaljuje, pomeni, da je zavzelo stališče, da ugovor ni utemeljen, ki ga bo obrazložilo v končni odločbi.
Ni torej litispendence, če se en zahtevek med istima strankama, vendar na različnih tožbenih temeljih, obravnava v ločenih pravdah.
Če stečajni upravitelj terjatve ni prerekal zaradi njene nepopolnosti (ker o kakšnem pravnoodločilnem dejstvu, pomembnem za njen preizkus, ni bil seznanjen), določila četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti.