aktivna legitimacija – upravnik večstanovanjske stavbe – izpolnjevanje obveznosti – verzija
Aktivna legitimacija upravnika za izterjavo stroškov dobaviteljev in izvajalcev storitev je podana, če ta navedbe dejstva o prikrajšanju tožeče stranke. Sklicevanje na 30. in 59. člen SZ-1 ne zadošča.
odgovornost dediča za dolgove zapustnika – stroški pogreba
Iz zapuščine se krijejo tudi stroški pogreba. Navedeno pomeni, da bosta dediča dolžna poravnati zapustnikove dolgove le do zneska, ki bo ostal potem, ko bo vrednost zapustnikovega premoženja zmanjšana za stroške pogreba.
Tožbeni zahtevek ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepa o tem, kakšna obveznost ustreza temu zahtevku. V primeru nedoločenega in neizvršljivega zahtevka gre za formalno pomanjkljivo tožbo, kar predvideva postopek po 108. členu ZPP.
Paulijanska tožba ni ustrezen pravni institut, s katerim bi bilo mogoče uveljaviti pravno varstvo zaradi ničnosti pravnega posla, ki je pravna podlaga za izbrisno tožbo.
ZD člen 132, 203, 203/1, 203/2, 210, 211, 212, 220.
oprava zapuščinske obravnave – vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju – uveljavljanje nujnega deleža – spor o dejstvih
Dediči primarno uveljavljajo svoje pravice v zapuščinskem postopku. Če jim je bila dana možnost, da jih v njem uveljavljajo, jih po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka ne morejo več uveljavljati v pravdi. Če v zapuščinskem postopku sodelujejo, jih pravnomočni sklep o dedovanju veže.
ZIZ člen 53, 53/2, 55. ZPP člen 335, 337, 337/1, 343, 343/3.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – pritožbene novote – obvezne sestavine pritožbe - pravno relevantno dejstvo
Dolžnikova vloga je sicer naslovljena kot ugovor, vendar pa glede na datum vložitve in vsebino predstavlja pritožbo zoper sklep o ugovoru. Pritožba vsebuje opravilno številko zadeve ter podpis pritožnika, priložen pa ji je tudi sklep o ugovoru, ki ga izpodbija, zato ni nepopolna.
Dolžnikove navedbe o neujemajočem se knjigovodskem stanju so prepavšalne in premalo konkretizirane, da bi jih bilo sploh mogoče preizkusiti, saj dolžnik ni podal nobenih pojasnil, v čem (v kolikšnem delu oziroma višini) in zakaj (morebitno plačilo ipd.) se stanje ne ujema, zato ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev.
izpraznitev stanovanja – zahtevek na sklenitev najemne pogodbe – pravni naslov – ugovor zastaranja – razlogi o odločilnih dejstvih
Pravica terjati sklenitev najemne pogodbe za stanovanje zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku. Če se tožničine trditve v zvezi z ugovorom zastaranja izkažejo za resnične, bi to pomenilo, da je njen ugovor zastaranja utemeljen in da toženca zasedata njeno stanovanje brez pravnega naslova. Ker se sodišče prve stopnje do navedenega ugovora tožnice ni presojalo, sodba prvega sodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih.
obnova postopka pred višjim sodiščem - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker upoštevanje listin, ki jih je nasprotni udeleženec priložil predlogu za obnovo postopka, ne bi moglo privesti do drugačne odločitve o pritožbi, obnovitveni razlog iz 2. točke 1. odstavka 394. člena ZPP ni podan.
Zahtevek za izgradnjo podpornega zidu spada v zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti iz 133. člena OZ. Gre za odškodninski zahtevek, ki zasleduje vzpostavitev stanja pred izvedbo nasipa v tem smislu, da vira nevarnosti (znova) ne bo več. Odločanje o odškodninskih zahtevkih je v pristojnosti sodišč, pri čemer ni pomembno, ali je za izvedbo ukrepov iz 133. člena OZ (v tem primeru za izgradnjo podpornega zidu) potrebno gradbeno dovoljenje.
Po 1. odstavku 9. člena ZVO-1 je povzročitelj odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom (zgolj) v primeru čezmerne obremenitve okolja.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – pravočasnost predloga – vročilnica – osebna vročitev – nadomestna vročitev – trditveno in dokazno breme
ZIZ ne določa roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
Vročitev je lahko pravilna tudi, če pisanje ni vročeno osebno stranki, temveč pride do nadomestne vročitve. Zgolj opustitev navedbe razmerja osebe, ki je pisanje prevzela, do dolžnika, ne privede nujno do nezakonitosti vročitve; taka bi bila vročitev le, če bi bilo pisanje izročeno osebi, ki ne more biti prejemnik.
Dolžnik zgolj s trditvami, da podpis na vročilnici ni njegov, glede na pravila o nadomestni vročitvi, ni podal zadostne trditvene in dokazne podlage, s katero bi izpodbil pravilnost vročitve.
Ugotovljena poškodba vozišča, kot izhaja iz policijskega zapisnika, je tako obsežna, da nanjo tožnik, četudi je bil izkušen kolesar, tudi ob ustrezni skrbnosti ni mogel računati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082809
ZPP člen 17, 318, 338, 338/2. OZ člen 165, 299.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah – zamuda – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamudna sodba
Res je sicer, da odškodninska obveznost zapade z nastankom škode (165. člen OZ), vendar pa pride odgovorna oseba v zamudo šele, ko upnik pisno ali ustno, z izvensodnim opominom ali začetkom kakšnega postopka, od nje zahteva, da naj jo izpolni (299. člen OZ).
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069096
ZIZ člen 17, 17-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58, 58/4. OZ člen 1025.
notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost terjatve – poroštvo – solidarni porok in plačnik – odstop od kreditne pogodbe – vročitev izjave o odstopu
Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, se zapadlost dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave dolžniku. Za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za katere izpolnitev se je zavezal tudi porok, zadošča le priporočeno vročena pisna izjava o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 131, 131/1, 296, 296/1, 296/5.
pravni interes za pritožbo – stečajni postopek – prijava terjatve – prenehanje terjatve – nedovoljena pritožba – nedovoljenost izvršbe
Pravna posledica, ki jo želi doseči toženka s pritožbo je že na podlagi samega zakona dosežena - terjatev tožnice zoper njo je namreč že ugasnila, ker je tožnica ni uveljavljala v stečajnem postopku. Boljšega pravnega položaja torej toženka ne more doseči.
postopek v sporih majhne vrednosti – navajanje dejstev in dokazov
V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi oziroma, če se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi.
Če stečajni upravitelj terjatve ni prerekal zaradi njene nepopolnosti (ker o kakšnem pravnoodločilnem dejstvu, pomembnem za njen preizkus, ni bil seznanjen), določila četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti.
ZMV člen 26, 26/8. ZP-1 člen 106, 106/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107/ 107/12.
zakonski znaki prekrška - opis dejanskega stanja - dopolnitev obdolžinega predloga - preizkus alkoholiziranosti
Opis zgolj abstraktnega dela prekrška v opisu dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu pomeni, da takšen opis nima zakonitih znakov zatrjevanega prekrška (enako velja v primeru, če izrek sodbe vsebuje zgolj abstraktni in ne konkretni opis prekrška). V tovrstnem primeru bi sodišče prve stopnje vlagateljico obdolžilnega predloga moralo pozvati, da svoj obdolžilni predlog dopolni s konkretizacijo opisa zatrjevanega prekrška po osmem odstavku 26. člena ZMV (prvi odstavek 106. člena ZP-1), česar pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni storilo, s čemer je v zvezi s tem prekrškom zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, prekoračilo. To pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 5. točke prvega ostavka 155. člena ZP-1.
OZ člen 6, 6/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 30, 30/1, 30/2, 31, 33.
regresni zahtevek – skrbnost vzdrževalca cest – povrnitev škode – poledenelo cestišče – odgovornost cestnega podjetja – vzdrževanje cest – lokalna cesta – merilo skrajne skrbnosti – prometna nezgoda – profesionalna skrbnost
Pri vzdrževalcu cest presoja preprečljivosti škodnega dogodka ni podvržena le merilu "potrebne skrbnosti", ampak najstrožjemu merilu – merilu skrajne skrbnosti. Vendar pa tudi pravni standard "skrajne skrbnosti", ne pomeni, da mora vzdrževalec na vseh cestah, ki jih vzdržuje, vzpostaviti takšno stanje, da na nobeni od njih nikoli ne pride do poledice ali da se ta takoj, ko se pojavi, odpravi. Takšne zahteve bi bile prestroge za vzdrževalca, saj jih objektivno ni mogoče izpolniti. Zahteve, ki zadostijo standardu "skrajne skrbnosti", je zato treba ugotavljati od primera do primera, z ozirom na konkretne dejanske okoliščine primera (geografsko-klimatske razmere, lega, kategorizacija ceste ipd.).
SPZ člen 34. ZFPPIPP člen 253, 253/1, 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 286, 286/1.
motenje posesti - stečaj - izpolnitev nedenarne terjatve - restitucijski zahtevek se pretvori v denarno terjatev - priglasitev v stečajni postopek - prenehanje terjatve
Restitucijski zahtevek tožeče stranke je predstavljal zahtevek za izpolnitev nedenarne dajatve in izvedbo storitve, kar se po določbi prvega odstavka 253. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka dolžnika pretvori v denarno terjatev, zato bi tožeča stranka po prvem odstavku 296. člena ZFPPIPP svojo terjatev morala v denarnem znesku priglasiti v stečajnem postopku, opustitev česar je po določbi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP imela za posledico prenehanje njene terjatve, tudi v primeru, če je obstajala.