URS člen 14, 14/2. OZ člen 17, 17/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 296, 296/1, 296/5, 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9. ZIZ člen 15, 102, 102/1, 102/1-1. ZPP člen 81.
terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - stroški dolžnika - stroški iz stečajne mase - načelo enakega obravnavanja upnikov - individualna izvršba
Čeprav v postopku stečaja nad pravno osebo vse stroške plača upravitelj, je v postopku osebnega stečaja potrebno ločiti med stroški, ki se plačajo iz stečajne mase in jih plača upravitelj, in stroški, ki predstavljajo stroške dolžnika ter jih je dolžan plačati dolžnik sam. Fizična oseba, nad katero se vodi stečajni postopek, ohrani poslovno (in s tem pravdno) sposobnost za tiste stroške, ki jih je dolžna plačevati iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase. Posledično je možna tudi izvršba za te terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka.
neveljevnost oporoke – razveljavitev oporoke – oporočna sposobnost – sodna oporoka, če je oporočitelj ne zna ali ne more prebrati – pisna oporoka pred pričami
Zapustnik je nesposoben za razsojanje glede izjave poslednje volje, če je v takem duševnem stanju, da ne more bodisi pravilno doumeti oziroma razumeti pomena te izjave in njenih posledic, bodisi ne more ravnati v skladu s sicer pravilnim dojemanjem.
To, da je oporočitelj oporoko najprej podpisal, potem pa izjavil, da je to njegova oporoka in ne obratno, kakor se dobesedno glasi besedilo 1. odstavka 66. člena ZD, je dejansko nebistveno. Bistveno je, da je šlo za enotno pravno dejanje (unitas actus).
Če so sklepi, sprejeti na 28. seji skupščine z dne 29. 3. 2008 (s katerimi je bil A. A. razrešen), veljavni, potem A. A. ni bil upravičen sklicati 11. seje skupščine in so lahko sklepi, sprejeti na tej skupščini, že iz tega razloga nični. Veljavnost sklepov 28. seje skupščine je torej tisto predhodno vprašanje, od katerega je odvisno, ali je obstajalo upravičenje A. A. za sklic 11. seje skupščine.
Četudi je bil ta sklep kasneje z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljen, je treba pri presoji, ali je imel A. A. upravičenje za sklic skupščine, upoštevati učinek pravnomočnosti sodnih odločb in spoštovati načelo pravne varnosti. Iz povedanega izhaja, da okoliščina, da je bil sklep o sodnem imenovanju direktorja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljen, samo po sebi še ne pomeni, da so vsa pravna dejanja (vsi sklici skupščin) direktorja, opravljena v času od sodnega imenovanja do razveljavitve sklepa o sodnem imenovanju, neveljavna. Presojati je treba vsak primer posebej, o čemer bo odločalo sodišče v več postopkih, ki tečejo med strankama v zvezi z veljavnostjo skupščinskih sklepov.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 61, 61/2, 62. ZPP člen 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – verodostojna listina – upravna odločba
Ker upnik listin v predlogu za izvršbo ni označil tako, da bi pomenile verodostojne listine, je ugovor dolžnika šteti za obrazložen.
Odločba o odmeri nadomestila zaradi omejene rabe prostora je upravna odločba in ne verodostojna listina, izterjavi terjatve po upravni odločbi pa izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine ni namenjen.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069096
ZIZ člen 17, 17-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58, 58/4. OZ člen 1025.
notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost terjatve – poroštvo – solidarni porok in plačnik – odstop od kreditne pogodbe – vročitev izjave o odstopu
Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, se zapadlost dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave dolžniku. Za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za katere izpolnitev se je zavezal tudi porok, zadošča le priporočeno vročena pisna izjava o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna stvar - subjektivna odgovornost - viličar
Mirujoč viličar ni nevarna stvar, saj sam po sebi ne ogroža nikogar. Za objektivno odgovornost gre le takrat, ko je stvar ali dejavnost sama po sebi tako nevarna, da je kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod nadzorom in ni mogoče pravočasno odvrniti nesreče. Stvar, ki sama po sebi ni nevarna, ne more te lastnosti dobiti z nepravilnim posegom vanjo.
ZPP člen 12, 185, 185/5, 277, 285, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. POJASNILO: VSL0080991 je že v bazi na zahtevo vsrs - ZATO TU MANJKA.
sprememba tožbe – rok za odgovor – načelo kontradiktornosti – materialno procesno vodstvo – grajanje procesnih kršitev
Pravica do odgovora na tožbo je vsebovana v splošnem pravilu iz 277. člena ZPP oziroma (pri spremembi tožbe) v določbi petega odstavka 185. člena ZPP, ki govori o primernem roku. Kadar gre za spremembo tožbe, ki bistveno ne spreminja substance sodne zadeve, je primeren rok lahko tudi krajši kot 30 dni. Kadar pa gre pri spremenjeni tožbi za povsem novo tožbo, pa bo le težko najti razlikovalni razlog, zaradi katerega bi imel toženec manj časa za pripravo obrambe kot toženec, ki sicer takšno tožbo prejme v odgovor na podlagi 277. člena ZPP.
Sodišče mora laično stranko opozoriti, da lahko na spremenjeno tožbo odgovori v primernem roku. Če tega ne stori, lahko takšna stranka ne glede na pravilo 286b. člena ZPP kršitev te svoje pravice uveljavlja v pritožbenem postopku.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – hud primer – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – enotna odškodnina – valorizacija – vožnja z vinjenim voznikom – ravnanje oškodovanca
Sodna praksa je zavzela stališče, da je treba posamezni primer poleg presoje podlag za odmero odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode ves čas obravnavati tudi kot celoto. Pomemben je zato predvsem končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo in ne le znesek odškodnin za posamezne oblike te škode.
Ker sodišče odmerja povračilo škode po cenah ob izdaji sodne odločbe, je treba na enak način, to je z valorizacijo, upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije.
Podizvajalec, ki ga Obligacijski zakonik imenuje sodelavec, je le tista oseba, ki z izvajalcem sklene pogodbo, katere predmet je posel ali del posla, ki se ga je izvajalec zavezal opraviti v razmerju do naročnika. Podelitev statusa podizvajalca glavnega izvajalca je tako treba razlagati v okviru pravne narave konkretnega pogodbenega razmerja med podjemnikom (glavnim izvajalcem) in naročnikom ter razmerja med glavnim izvajalcem in tožnikoma. Neposredna obveznost naročnika v razmerju do podizvajalca ima namreč podlago v njegovi obveznosti do podjemnika, zato naročnik s plačilom podizvajalcu neposredno izpolni svojo obveznost do izvajalca (in hkrati izvajalčevo obveznost do podizvajalca). V zagotavljanju nastanitve delavcem glavnega izvajalca ni potrebne koneksnosti v razmerju do naročnika in glavnega izvajalca, med katerimi je bila sklenjena gradbena pogodba.
Podizvajalec po Zakonu o javnem naročanju je vsaka oseba, ki za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Podizvajalci so torej v luči tega zakona le tisti sodelavci, ki izvajajo dela, ki so neposredno povezana s konkretnim javnim naročilom. Neposredna vez s predmetom javnega naročila in s tem pogodbo o izvedbi tega je izkazana takrat, kadar oseba (podizvajalec) dobavlja blago ali izvaja storitev, ki so namenjene izključno izvedbi konkretnega javnega naročila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081345
OZ 468, 468/3, 639, 639/5. ZPP 7, 212.
gradbena pogodba – stvarna napaka – refleksna škoda – pobotni ugovor – prevzem objekta – triditveno in dokazno breme
Očitki v zvezi s pravočasnostjo reklamacije napake, ki je povzročila nastanek škode toženki na drugih dobrinah, niso relevantni, saj toženka s pobotnim ugovorom ne uveljavlja jamčevalnega zahtevka za odpravo napake, ki terja pravočasno notifikacijo napake, temveč odškodninski zahtevek zaradi škode, ki ji je zaradi stvarne napake nastala (napačno zavrtan vijak).
obročno plačilo sodne takse – likvidno stanje stranke
Za sposobnost plačila takse v enkratnem znesku niso pomembni le prilivi, temveč tudi odlivi, na podlagi obojega skupaj pa je šele mogoče ugotoviti likvidnostno stanje stranke. Ker je sodišče prve stopnje temu nasprotno upoštevalo le prilive, pa ni ugotovilo odločilnega dejstva, torej likvidnostnega stanja stranke.
Vsaka sprememba okoliščin še ne narekuje ustavitve postopka zavarovanja. Mora biti takšna, da zaradi nje zavarovanje ni več potrebno. Delni umik tožbe (za plačilo denarnega zneska) bi sicer lahko pomenil upravičen razlog za (delno) ustavitev postopka zavarovanja, a le, če bi predlagatelj ustavitve navedel, da že delno zavarovanje zadostuje za preostali, še sporni del terjatve.
aktivna legitimacija – upravnik večstanovanjske stavbe – izpolnjevanje obveznosti – verzija
Aktivna legitimacija upravnika za izterjavo stroškov dobaviteljev in izvajalcev storitev je podana, če ta navedbe dejstva o prikrajšanju tožeče stranke. Sklicevanje na 30. in 59. člen SZ-1 ne zadošča.
Vprašanje ničnosti pravnomočne upravne odločbe ni predhodno vprašanje v tem postopku. O vsebinskem vprašanju, za katerega tožeča stranka predlaga prekinitev postopka, je bilo že pravnomočno odločeno in so zaradi tega pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da ni pogojev za prekinitev postopka.
Toženec obširno zanika denarno terjatev tožnikov do njunih dolžnikov, vendar z ugovori, ki jih bo mogoče obravnavati šele v pravdi, v kateri bo moralo sodišče prve stopnje za morebitno ugoditev tožbenemu zahtevku kot predhodno vprašanje zanesljivo ugotoviti njen obstoj po temelju in višini.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - litispendenca - isti zahtevek - identiteta zahtevkov - ekvivalenčna teorija
Če sodišče postopek po prejemu ugovora litispendence nadaljuje, pomeni, da je zavzelo stališče, da ugovor ni utemeljen, ki ga bo obrazložilo v končni odločbi.
Ni torej litispendence, če se en zahtevek med istima strankama, vendar na različnih tožbenih temeljih, obravnava v ločenih pravdah.
ZMV člen 26, 26/8. ZP-1 člen 106, 106/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107/ 107/12.
zakonski znaki prekrška - opis dejanskega stanja - dopolnitev obdolžinega predloga - preizkus alkoholiziranosti
Opis zgolj abstraktnega dela prekrška v opisu dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu pomeni, da takšen opis nima zakonitih znakov zatrjevanega prekrška (enako velja v primeru, če izrek sodbe vsebuje zgolj abstraktni in ne konkretni opis prekrška). V tovrstnem primeru bi sodišče prve stopnje vlagateljico obdolžilnega predloga moralo pozvati, da svoj obdolžilni predlog dopolni s konkretizacijo opisa zatrjevanega prekrška po osmem odstavku 26. člena ZMV (prvi odstavek 106. člena ZP-1), česar pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni storilo, s čemer je v zvezi s tem prekrškom zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, prekoračilo. To pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 5. točke prvega ostavka 155. člena ZP-1.
OZ člen 6, 6/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 30, 30/1, 30/2, 31, 33.
regresni zahtevek – skrbnost vzdrževalca cest – povrnitev škode – poledenelo cestišče – odgovornost cestnega podjetja – vzdrževanje cest – lokalna cesta – merilo skrajne skrbnosti – prometna nezgoda – profesionalna skrbnost
Pri vzdrževalcu cest presoja preprečljivosti škodnega dogodka ni podvržena le merilu "potrebne skrbnosti", ampak najstrožjemu merilu – merilu skrajne skrbnosti. Vendar pa tudi pravni standard "skrajne skrbnosti", ne pomeni, da mora vzdrževalec na vseh cestah, ki jih vzdržuje, vzpostaviti takšno stanje, da na nobeni od njih nikoli ne pride do poledice ali da se ta takoj, ko se pojavi, odpravi. Takšne zahteve bi bile prestroge za vzdrževalca, saj jih objektivno ni mogoče izpolniti. Zahteve, ki zadostijo standardu "skrajne skrbnosti", je zato treba ugotavljati od primera do primera, z ozirom na konkretne dejanske okoliščine primera (geografsko-klimatske razmere, lega, kategorizacija ceste ipd.).
URS člen 35. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZprCP člen 110, 110/2, 110/2-7, 110/10.
zapustitev kraja prometne nesreče - ogled prometne nesreče - dolžnost udeleženca čakati na prihod policistov
Obveznost udeleženca, da ostane na kraju prometne nesreče do pričetka ogleda, mora biti zamejena ne samo s pričetkom ogleda, temveč tudi s potrebno strokovnostjo izvajalcev le-tega oziroma policistov, saj je udeleženec prometne nesreče dejansko dolžan trpeti le tiste omejitve, ki izhajajo iz njegove obveznosti ostati na kraju prometne nesreče ob običajnem postopanju policistov, kar pomeni, da udeleženec prometne nesreče kraj le-te lahko zapusti, če policistov nesorazmeren časovni interval ni (le ta je odvisen od različnih variabilnih okoliščin posameznega primera).
OZ člen 587, 615, 615/1. ZPP člen 8, 214, 214/2, 337, 337/1. ZOdvT tarifna številka 3100.
najemna pogodba – sklepčnost – molče obnovljen najem – nedovoljene pritožbene novote – priznana dejstva – prejem računa – vštetje nagrade za postopek izvršbe in sledeče pravde
Glede na tožničino trditveno podlago je po presoji višjega sodišča tožbeni zahtevek sklepčen in so pritožbene trditve o nasprotnem neutemeljene. Če bi se namreč izkazale tožničine navedbe za resnične, torej da je tožena stranka na podlagi sklenjene Pogodbe nepremičnino uporabljala, zanjo pa kljub izstavljenim in zapadlim računom ni plačala dvoletne najemnine, je tožničin zahtevek na plačilo zneska 19.920,00 EUR s pripadki povsem utemeljen.