ZD člen 132, 203, 203/1, 203/2, 210, 211, 212, 220.
oprava zapuščinske obravnave – vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju – uveljavljanje nujnega deleža – spor o dejstvih
Dediči primarno uveljavljajo svoje pravice v zapuščinskem postopku. Če jim je bila dana možnost, da jih v njem uveljavljajo, jih po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka ne morejo več uveljavljati v pravdi. Če v zapuščinskem postopku sodelujejo, jih pravnomočni sklep o dedovanju veže.
stvarna pristojnost – odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do sodnega varstva
Ker ZVPSBNO kot specialni predpis ne določa posebnih pravil o stvarni pristojnosti za zahtevke za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se stvarna pristojnost določi glede na splošna pravila ZPP o stvarni pristojnosti.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – hud primer – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – enotna odškodnina – valorizacija – vožnja z vinjenim voznikom – ravnanje oškodovanca
Sodna praksa je zavzela stališče, da je treba posamezni primer poleg presoje podlag za odmero odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode ves čas obravnavati tudi kot celoto. Pomemben je zato predvsem končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo in ne le znesek odškodnin za posamezne oblike te škode.
Ker sodišče odmerja povračilo škode po cenah ob izdaji sodne odločbe, je treba na enak način, to je z valorizacijo, upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083313
OZ člen 131, 179. ZPP člen 14, 163, 163/3, 286b.
odškodninska odgovornost – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – silobran – zlom nosnih kosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – pravična denarna odškodnina – zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izjave – izvedensko mnenje – pravočasnost priglasitve stroškov
Že v kazenskem postopku je toženec podal ugovor, da naj bi bilo dejanje storjeno v silobranu. Ker s tem ugovorom v kazenskem postopku ni uspel, ga tudi ne more več uveljavljati v pravdnem postopku.
Sodišče res na ničnost pazi po uradni dolžnosti (92. člen OZ), vendar razlogov za ničnost pogodbe tožeča stranka ni navedla, tudi sodišče druge stopnje razlogov za ničnost pogodbenih določil ne najde. Očitno jih tudi sodišče prve stopnje ni videlo, zato posebna obrazložitev glede tega ni bila potrebna.
Če do sodne poravnave v postopku ne pride, dogovor med strankama, pripravljen v luči nadaljnjega popuščanja, brez njenega soglasja, ne more postaviti izhodišča za oceno izvedenca o nastali škodi.
obročno plačilo sodne takse – likvidno stanje stranke
Za sposobnost plačila takse v enkratnem znesku niso pomembni le prilivi, temveč tudi odlivi, na podlagi obojega skupaj pa je šele mogoče ugotoviti likvidnostno stanje stranke. Ker je sodišče prve stopnje temu nasprotno upoštevalo le prilive, pa ni ugotovilo odločilnega dejstva, torej likvidnostnega stanja stranke.
Vsaka sprememba okoliščin še ne narekuje ustavitve postopka zavarovanja. Mora biti takšna, da zaradi nje zavarovanje ni več potrebno. Delni umik tožbe (za plačilo denarnega zneska) bi sicer lahko pomenil upravičen razlog za (delno) ustavitev postopka zavarovanja, a le, če bi predlagatelj ustavitve navedel, da že delno zavarovanje zadostuje za preostali, še sporni del terjatve.
OZ člen 1012, 1017, 1019, 1019/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kreditna pogodba – poroštvena pogodba – obseg porokove odgovornosti – višina dolga – izpis iz poslovnih knjig – trditveno in dokazno breme – porok
Tako kot bi moral dolžnik v primeru sodnega postopka za izterjavo dolga, v katerem upnik navede temelj za dolg, višino pa izkaže z izpisi iz poslovnih knjig, dokazovati, da dolg ne znaša toliko kot trdi upnik, je tudi na poroku trditveno in dokazno breme, da dolg ne znaša toliko kot izkazujejo predložene listine.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - nesubstanciranost dokaza - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Po 1. odstavku 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana le, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Kako bi izvedba dokaza (z zaslišanjem toženca) lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, pa toženec v pritožbi ne pove (iz pritožbene trditve, da bi, če bi bil zaslišan, lahko pojasnil, zakaj vtoževane terjatve ne dolguje, izhaja, da razlogov neobstoja vtoževane terjatve sploh ni navajal in posledično tega niti ni mogoče dokazovati).
URS člen 26, 53, 54, 56. OZ člen 131, 131/1, 266. ZOFVI člen 11, 11/1, 11/2. ZVrt člen 10, 10/1. ZLS člen 21, 21/2, 21/2-6. Konvencija o otrokovih pravicah člen 18. Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže vrtcev člen 2, 2/1.
odgovornost občine za povzročitev premoženjske škode – nezadostno število mest v vrtcu – odgovornost države – zakonodajna protipravnost
Pričakovana dolžna skrbnost prve toženke je prilagoditev javne mreže vrtcev povpraševanju staršev po vključitvi njihovih otrok v vrtec. Javna mreža vrtcev mora biti organizirana tako, da omogoča staršem in otrokom dostopnost. Zadošča njeno prizadevanje za povečanje števila prostih mest, bodisi z gradnjo novih vrtčevskih kapacitet bodisi s preureditvijo starih, pa tudi z vključitvijo zainteresiranih zasebnikov v javno mrežo vrtcev s podelitvijo koncesij, pri čemer je omejena z razpoložljivostjo finančnih sredstev. Ker je prva toženka tej dolžni skrbnosti zadostila, ni odgovorna za premoženjsko škodo (ni protipravnosti njenega ravnanja oz. ni krivde), ki je nastala tožeči stranki s tem, ko je plačevala višjo ceno za varstvo sina v zasebnem vrtcu, kot bi jo v javnem vrtcu.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 61, 61/2, 62. ZPP člen 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – verodostojna listina – upravna odločba
Ker upnik listin v predlogu za izvršbo ni označil tako, da bi pomenile verodostojne listine, je ugovor dolžnika šteti za obrazložen.
Odločba o odmeri nadomestila zaradi omejene rabe prostora je upravna odločba in ne verodostojna listina, izterjavi terjatve po upravni odločbi pa izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine ni namenjen.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073416
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 212, 212/1, 259. OZ člen 59, 59/2, 190, 193.
bančna garancija – pogojna terjatev – odložni pogoj – nastanek regresne terjatve banke nasproti naročitelju bančne garancije – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – učinkovanje prisilne poravnave na sklenjeno pogodbo o izdaji bančne garancije – prijava regresne (pogojne) terjatve v postopek prisilne poravnave – tek zamudnih obresti pri neupravičeni pridobitvi – nepoštenost
Pri regresni terjatvi banke nasproti tožnici kot naročiteljici bančne garancije gre za terjatev, povezano z odložnim pogojem, ki je nastala v času sklepanja pogodbe o izdaji bančne garancije. Nastala je torej že pred začetkom postopka prisilne poravnave, zato prisilna poravnava nanjo učinkuje.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe – nadaljevano motenje
Druga tožena stranka vrat v času med 16. in 19. 11. 2013 ni odklenila zato, da bi s tem ponovno omogočila nemoten dostop do nepremičnine tožeče stranke, pač pa izključno zaradi sanacije strehe tožničinega objekta. Zato ni mogoče šteti, da je bilo v tem času ponovno vzpostavljeno prvotno posestno stanje. Rok za vložitev motenjske tožbe je zato začel teči že, ko je tožeča stranka izvedela za prvo motilno ravnanje in motilca.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - litispendenca - isti zahtevek - identiteta zahtevkov - ekvivalenčna teorija
Če sodišče postopek po prejemu ugovora litispendence nadaljuje, pomeni, da je zavzelo stališče, da ugovor ni utemeljen, ki ga bo obrazložilo v končni odločbi.
Ni torej litispendence, če se en zahtevek med istima strankama, vendar na različnih tožbenih temeljih, obravnava v ločenih pravdah.
OZ člen 587, 615, 615/1. ZPP člen 8, 214, 214/2, 337, 337/1. ZOdvT tarifna številka 3100.
najemna pogodba – sklepčnost – molče obnovljen najem – nedovoljene pritožbene novote – priznana dejstva – prejem računa – vštetje nagrade za postopek izvršbe in sledeče pravde
Glede na tožničino trditveno podlago je po presoji višjega sodišča tožbeni zahtevek sklepčen in so pritožbene trditve o nasprotnem neutemeljene. Če bi se namreč izkazale tožničine navedbe za resnične, torej da je tožena stranka na podlagi sklenjene Pogodbe nepremičnino uporabljala, zanjo pa kljub izstavljenim in zapadlim računom ni plačala dvoletne najemnine, je tožničin zahtevek na plačilo zneska 19.920,00 EUR s pripadki povsem utemeljen.
upravnik – aktivna legitimacija upravnika – upravljanje večstanovanjske stavbe – bremena skupne stvari – veljavnost pogodbe o upravljanju
V konkretnem primeru ni bilo sporno vprašanje, ali je toženka (kot njihova solastnica) dolžna nositi stroškovno breme za skupne dele (večstanovanjske) stavbe, ampak ali je tožnica v zvezi s tem upravičena od nje karkoli zahtevati. Tega pa slednja ni izkazala.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 131, 131/1, 296, 296/1, 296/5.
pravni interes za pritožbo – stečajni postopek – prijava terjatve – prenehanje terjatve – nedovoljena pritožba – nedovoljenost izvršbe
Pravna posledica, ki jo želi doseči toženka s pritožbo je že na podlagi samega zakona dosežena - terjatev tožnice zoper njo je namreč že ugasnila, ker je tožnica ni uveljavljala v stečajnem postopku. Boljšega pravnega položaja torej toženka ne more doseči.
ZMV člen 26, 26/8. ZP-1 člen 106, 106/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107/ 107/12.
zakonski znaki prekrška - opis dejanskega stanja - dopolnitev obdolžinega predloga - preizkus alkoholiziranosti
Opis zgolj abstraktnega dela prekrška v opisu dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu pomeni, da takšen opis nima zakonitih znakov zatrjevanega prekrška (enako velja v primeru, če izrek sodbe vsebuje zgolj abstraktni in ne konkretni opis prekrška). V tovrstnem primeru bi sodišče prve stopnje vlagateljico obdolžilnega predloga moralo pozvati, da svoj obdolžilni predlog dopolni s konkretizacijo opisa zatrjevanega prekrška po osmem odstavku 26. člena ZMV (prvi odstavek 106. člena ZP-1), česar pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni storilo, s čemer je v zvezi s tem prekrškom zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, prekoračilo. To pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 5. točke prvega ostavka 155. člena ZP-1.
SPZ člen 34. ZFPPIPP člen 253, 253/1, 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 286, 286/1.
motenje posesti - stečaj - izpolnitev nedenarne terjatve - restitucijski zahtevek se pretvori v denarno terjatev - priglasitev v stečajni postopek - prenehanje terjatve
Restitucijski zahtevek tožeče stranke je predstavljal zahtevek za izpolnitev nedenarne dajatve in izvedbo storitve, kar se po določbi prvega odstavka 253. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka dolžnika pretvori v denarno terjatev, zato bi tožeča stranka po prvem odstavku 296. člena ZFPPIPP svojo terjatev morala v denarnem znesku priglasiti v stečajnem postopku, opustitev česar je po določbi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP imela za posledico prenehanje njene terjatve, tudi v primeru, če je obstajala.