OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0083341
OZ člen 131, 132.
kategorizacija zemljišča kot javne ceste – protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost – de facto razlastitev – poseg v lastninsko pravico – nastanek škode
Da je toženkin poseg v lastninsko pravico tožnika protipraven, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, nato pa zavzelo materialnopravno zmotno stališče, da je tožnikov odškodninski zahtevek preuranjen. Razlastitveni postopek lahko začne le tožena stranka. Ne drži, da bo tožniku škoda nastala šele z izdajo pravnomočne razlastitvene odločbe o odvzemu zemljišča. Tožniku škoda že nastaja, saj kljub formalnemu lastništvu tožnik s svojim zemljiščem zaradi kategorizacije zemljišča kot javne ceste ne more razpolagati in mu ostaja le gola lastninska pravica.
Toženka je dokazala, da je njen zavarovanec poskrbel za redno in izredno čiščenje tal na oddelku, kjer je prišlo do tožničine poškodbe, tudi v času škodnega dogodka, poleg tega pa je kupce na možnost zdrsa še posebej opozoril z namestitvijo dveh opozorilnih tabel. S tem je v zadostni meri zagotovil kupcem varno uporabo pohodnih površin v trgovini. Madež tekočine na tleh v trgovini s sadjem in zelenjavo predstavlja običajen riziko, ki bi ga tožnica lahko obvladala že z običajno skrbnostjo. Brez dvoma bi se tožnica padcu in z njim povezani poškodbi lahko enostavno izognila, če bi bila pri hoji dovolj pazljiva.
delitev solastne stvari – fizična delitev stvari v naravi – presoja pogojev za fizično delitev stvari v naravi – civilna delitev
Pritožbeno sodišče ne more presojati pravilnosti odločitve, da se celotna nepremičnina dodeli enemu od solastnikov, ne da bi bilo poprej ugotovljeno, ali je fizična delitev stvari, ki je primarna, mogoča ali ne.
denarna odškodnina - višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti -zavarovalno kritje - poškodbe hrbtenice
Brezpredmetno je navajanje, da naj bi tožnica še po končanem zdravljenju prejemala injekcije zaradi poškodbe levega sednega živca. Povsem enako velja tudi za njeno nestrinjanje z zaključki sodišča prve stopnje, češ da zaradi dogodka duševnih bolečin kot posledice zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni utrpela. Ne gre namreč za vprašanje, ali tožnica ima težave, ki jih mora lajšati z injekcijami, ampak ali so te (težave) posledica obravnavane prometne nezgode (in ali so zaobsežene z zavarovalnim kritjem). V zvezi s tem pa je izvedenec medicinske stroke jasno navedel, da tožnica ob dogodku ni utrpela poškodbe sednega (ishiadičnega) živca (prav tako ne poškodb skeleta oziroma nestabilnosti med vretenci), ampak „zgolj“ prehodni popoškodbeni bolečinski sindrom sednega živca levo. Z zavarovanjem, iz naslova katerega tožnica uveljavlja plačilo, pa je, kar se hrbtenice tiče, krita le škoda, ki je posledica medicinsko dokazanih svežih poškodb skeleta oziroma dokazanih popoškodbeno nastalih svežih nestabilnosti med vretenci celotne hrbtenice.
ZIZ člen 53, 53/2, 55. ZPP člen 335, 337, 337/1, 343, 343/3.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – pritožbene novote – obvezne sestavine pritožbe - pravno relevantno dejstvo
Dolžnikova vloga je sicer naslovljena kot ugovor, vendar pa glede na datum vložitve in vsebino predstavlja pritožbo zoper sklep o ugovoru. Pritožba vsebuje opravilno številko zadeve ter podpis pritožnika, priložen pa ji je tudi sklep o ugovoru, ki ga izpodbija, zato ni nepopolna.
Dolžnikove navedbe o neujemajočem se knjigovodskem stanju so prepavšalne in premalo konkretizirane, da bi jih bilo sploh mogoče preizkusiti, saj dolžnik ni podal nobenih pojasnil, v čem (v kolikšnem delu oziroma višini) in zakaj (morebitno plačilo ipd.) se stanje ne ujema, zato ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev.
Zahtevek za izgradnjo podpornega zidu spada v zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti iz 133. člena OZ. Gre za odškodninski zahtevek, ki zasleduje vzpostavitev stanja pred izvedbo nasipa v tem smislu, da vira nevarnosti (znova) ne bo več. Odločanje o odškodninskih zahtevkih je v pristojnosti sodišč, pri čemer ni pomembno, ali je za izvedbo ukrepov iz 133. člena OZ (v tem primeru za izgradnjo podpornega zidu) potrebno gradbeno dovoljenje.
Po 1. odstavku 9. člena ZVO-1 je povzročitelj odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom (zgolj) v primeru čezmerne obremenitve okolja.
lastninjenje stavbnih zemljišč - pridobitev pravice uporabe - gradnja garaže - dovoljenje za gradnjo - neobstoj pogodbe (odločbe) o prenosu pravice uporabe za gradnjo
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je kljub neobstoju (pisne) pogodbe o prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču oziroma odločbe o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo pravico uporabe pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, izvedla gradnjo in objekt uporabljala.
podjemna pogodba - izvajalec del - zakupna pogodba - razmerje med leasingojemalcem in leasingodajalcem - pooblastilo
Za tožnico kot izvajalko del, ko je prejela vozilo v popravilo, ni bilo bistveno razmerje med leasingojemalko in leasingodajalko, pač pa to, da je vozilo, ki je bilo v lasti toženke, popravila in kasneje pravilno izstavila račun toženki, ki je tako zavezana za plačilo opravljenega dela.
ZPP člen 12, 185, 185/5, 277, 285, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. POJASNILO: VSL0080991 je že v bazi na zahtevo vsrs - ZATO TU MANJKA.
sprememba tožbe – rok za odgovor – načelo kontradiktornosti – materialno procesno vodstvo – grajanje procesnih kršitev
Pravica do odgovora na tožbo je vsebovana v splošnem pravilu iz 277. člena ZPP oziroma (pri spremembi tožbe) v določbi petega odstavka 185. člena ZPP, ki govori o primernem roku. Kadar gre za spremembo tožbe, ki bistveno ne spreminja substance sodne zadeve, je primeren rok lahko tudi krajši kot 30 dni. Kadar pa gre pri spremenjeni tožbi za povsem novo tožbo, pa bo le težko najti razlikovalni razlog, zaradi katerega bi imel toženec manj časa za pripravo obrambe kot toženec, ki sicer takšno tožbo prejme v odgovor na podlagi 277. člena ZPP.
Sodišče mora laično stranko opozoriti, da lahko na spremenjeno tožbo odgovori v primernem roku. Če tega ne stori, lahko takšna stranka ne glede na pravilo 286b. člena ZPP kršitev te svoje pravice uveljavlja v pritožbenem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083343
ZPP člen 7, 212, 214.
trditveno in dokazno breme – nesklepčna tožba – pravica do izjave
Za sklepčnost zahtevka po višini v konkretni zadevi ni treba, da je iz listinskih dokazov razvidna računska operacija, pač pa morajo biti obračuni takšni, da so razumljivi in jih je moč preveriti. Listine, ki jih je v dokaz višine zahtevka predložila tožeča stranka, te zahteve izpolnjujejo.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – pravočasnost predloga – vročilnica – osebna vročitev – nadomestna vročitev – trditveno in dokazno breme
ZIZ ne določa roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
Vročitev je lahko pravilna tudi, če pisanje ni vročeno osebno stranki, temveč pride do nadomestne vročitve. Zgolj opustitev navedbe razmerja osebe, ki je pisanje prevzela, do dolžnika, ne privede nujno do nezakonitosti vročitve; taka bi bila vročitev le, če bi bilo pisanje izročeno osebi, ki ne more biti prejemnik.
Dolžnik zgolj s trditvami, da podpis na vročilnici ni njegov, glede na pravila o nadomestni vročitvi, ni podal zadostne trditvene in dokazne podlage, s katero bi izpodbil pravilnost vročitve.
Tožeča stranka je s predlaganimi in izvedenimi dokazi izpodbila domnevo tožene stranke o alkoholiziranosti voznika, dokazno oceno pa tožena stranka neutemeljeno prikazuje kot napačno s tem, da zatrjuje, da so v njej nasprotja in nelogičnosti, ki pa jih dejansko ni.
Če so sklepi, sprejeti na 28. seji skupščine z dne 29. 3. 2008 (s katerimi je bil A. A. razrešen), veljavni, potem A. A. ni bil upravičen sklicati 11. seje skupščine in so lahko sklepi, sprejeti na tej skupščini, že iz tega razloga nični. Veljavnost sklepov 28. seje skupščine je torej tisto predhodno vprašanje, od katerega je odvisno, ali je obstajalo upravičenje A. A. za sklic 11. seje skupščine.
Četudi je bil ta sklep kasneje z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljen, je treba pri presoji, ali je imel A. A. upravičenje za sklic skupščine, upoštevati učinek pravnomočnosti sodnih odločb in spoštovati načelo pravne varnosti. Iz povedanega izhaja, da okoliščina, da je bil sklep o sodnem imenovanju direktorja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljen, samo po sebi še ne pomeni, da so vsa pravna dejanja (vsi sklici skupščin) direktorja, opravljena v času od sodnega imenovanja do razveljavitve sklepa o sodnem imenovanju, neveljavna. Presojati je treba vsak primer posebej, o čemer bo odločalo sodišče v več postopkih, ki tečejo med strankama v zvezi z veljavnostjo skupščinskih sklepov.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069096
ZIZ člen 17, 17-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58, 58/4. OZ člen 1025.
notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost terjatve – poroštvo – solidarni porok in plačnik – odstop od kreditne pogodbe – vročitev izjave o odstopu
Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, se zapadlost dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave dolžniku. Za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za katere izpolnitev se je zavezal tudi porok, zadošča le priporočeno vročena pisna izjava o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.
Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost postopka ugotavljanja dejanskega stanja in (objektivno sprejemljivo) argumentacijo, kar je edino predmet izpodbijanja in preverjanja pritožbenega sodišča pri uveljavljanju pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa ponovno neposredno preizkušanje dejanske podlage spora.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083325
ZPP člen 7, 212, 214, 214/1, 215.
najemna pogodba – prekarij – trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – dokazna ocena izpovedbe stranke
Sodišče prve stopnje je navedlo tudi logične razloge, zakaj je bolj verjelo toženki. Take dokazne ocene pa ni mogoče omajati s posplošenim pritožbenim očitkom, da ni objektivizirana.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - nesubstanciranost dokaza - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Po 1. odstavku 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana le, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Kako bi izvedba dokaza (z zaslišanjem toženca) lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, pa toženec v pritožbi ne pove (iz pritožbene trditve, da bi, če bi bil zaslišan, lahko pojasnil, zakaj vtoževane terjatve ne dolguje, izhaja, da razlogov neobstoja vtoževane terjatve sploh ni navajal in posledično tega niti ni mogoče dokazovati).
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073416
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 212, 212/1, 259. OZ člen 59, 59/2, 190, 193.
bančna garancija – pogojna terjatev – odložni pogoj – nastanek regresne terjatve banke nasproti naročitelju bančne garancije – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – učinkovanje prisilne poravnave na sklenjeno pogodbo o izdaji bančne garancije – prijava regresne (pogojne) terjatve v postopek prisilne poravnave – tek zamudnih obresti pri neupravičeni pridobitvi – nepoštenost
Pri regresni terjatvi banke nasproti tožnici kot naročiteljici bančne garancije gre za terjatev, povezano z odložnim pogojem, ki je nastala v času sklepanja pogodbe o izdaji bančne garancije. Nastala je torej že pred začetkom postopka prisilne poravnave, zato prisilna poravnava nanjo učinkuje.
odgovornost dediča za dolgove zapustnika – stroški pogreba
Iz zapuščine se krijejo tudi stroški pogreba. Navedeno pomeni, da bosta dediča dolžna poravnati zapustnikove dolgove le do zneska, ki bo ostal potem, ko bo vrednost zapustnikovega premoženja zmanjšana za stroške pogreba.