ZDR člen 7, 7/2, 29, 29/1, 29/1-8, 42, 126, 131, 131/3, 206. OZ člen 86, 347, 347/1.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - dogovor - ničnost - regres za letni dopust - odpravnina - zastaranje
Toženec v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožnikovega zahtevka iz naslova neizplačanih plač napačna, ker je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor, po katerem je tožnik dobil za obdobje, ko se je pri tožencu delalo, plačo, v obdobju, ko se ni delalo, pa so mu bili plačani le davki in prispevki. Takšen dogovor je v nasprotju s prisilnimi določbami ZDR, ki določa, da mora delodajalec delavcu zagotavljati ustrezno plačilo za opravljanje dela (42. člen ZDR), določeno v pogodbi o zaposlitvi (8. alineja prvega odstavka 29. člena ZDR). Tožnik in toženec sta bila zato dolžna spoštovati določbe ZDR in bi bil kakršenkoli dogovor o tem, da tožnik v določenih obdobjih leta ni upravičen do plačila za delo, ničen (86. člen OZ).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013384
ZDR člen 6a, 6a/4, 44, 45, 45/1, 45/2, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZUNEO člen 5, 5/1, 5/2, 22, 22/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - načelo enakega obravnavanja
Ker je tožnica prejela pisno opozorilo pred odpovedjo kljub dejstvu, da ni storila kršitev delovnih obveznosti, ki jih očita tožena stranka in je bila tožena stranka z navedenim seznanjena, je evidentno, da je šlo za očitno neutemeljeno opozarjanje ter pisna opozorila niso bila dana z namenom, ki ga predvideva ZDR. Ravnanje tožene stranke kaže na to, da je bil namen opozoril ustvarjanje psihičnega pritiska nad tožnico, kar je nesprejemljivo in nezakonito in je eden od tipičnih izvršilnih znakov mobbinga.
K mobbingu lahko pripomorejo tudi nejasno opredeljene naloge v notranjih organizacijskih aktih, neskladnost notranjih aktov z zakonskimi in podzakonskimi akti, neprimernosti dodeljenih nalog glede na sistemizirano delovno mesto in preobremenjenost z delom, kot tudi premestitev delavca z namenom, da se ga izloči iz dotedanjega delovnega okolja in sodelavcev, kar delavcu prepreči, da bi ohranjal in vzdrževal socialne stike. Zato je stališče sodišča prve stopnje, da imajo vodstveni delavci pooblastila in zakonsko podlago, da lahko premeščajo delavce ter jim lahko izdajo opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, za katere se kasneje lahko tudi izkaže, da so bila neupravičeno izdana in da takšnih ravnanj nadrejenih delavcev ni mogoče opredeliti kot trpinčenje na delovnem mestu (mobbing), napačno.
povrnitev premoženjske škode - zaseg predmetov v kazenskem postopku - stroški hrambe zaseženega predmeta - prodaja zaseženega predmeta - odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravost
Po določbi 506a. člena ZKP, sodišče, ki je odredilo hrambo zaseženih predmetov, lahko odredi, da se ti predmeti prodajo, če je hramba zaseženih predmetov povezana z nesorazmernimi stroški, zato je protipravnost sodišča zaradi take prodaje izključena.
Kriteriji ocenjevanja pripadnikov Slovenske vojske so navedeni v Pravilniku o službeni oceni. S tem pravilnikom je bil tožnik (namestnik poveljnika bataljona) seznanjen. Tožnikov nadrejen je pojasnil, da tožnik ni v celoti poznal štabnega dela, standardnih operativnih postopkov in se je privajal na novo delovno okolje. Tožnika je ocenil z oceno 4, ker je delo opravljal nad pričakovanji, čeprav so bile napake. Zato tožnikov zahtevek na odpravo službenih ocen, ni utemeljen.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
lastnost zavarovanca - skrb za otroka - čas zunaj delovnega razmerja, ki se šteje v zavarovalno dobo - zavarovalna doba - stalno prebivališče
V zavarovalno dobo se v skladu s 1. alinejo 189. člena ZPIZ-1 šteje tudi čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, do uveljavitve tega zakona, če v tem času mati ali oče nista bila zavarovana na drugi podlagi in če je bilo njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Tožnica ni uspela dokazati, da bi imela njena hči v spornem času stalno bivališče v Republiki Sloveniji. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrne zahteva za vštetje spornega obdobja v zavarovalno dobo tožnice.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - zahtevek - sodno varstvo
Tožnica je še v času delovnega razmerja zahtevala od tožene stranke ugotovitev, da je z njo sklenila delovno razmerje za nedoločen čas in da ji predloži v podpis takšno pogodbo. V nadaljevanju je tožena stranka o njeni zahtevi odločila z izpodbijanima sklepoma, glede katerih je sodišče prve stopnje v tej sodbi pravnomočno ugotovilo, da sta nezakonita. Ker je tožnica v zadevi uveljavila transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas še v času trajanja delovnega razmerja oziroma izvrševanja zadnje pogodbe o zaposlitvi, sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo 3. odstavka 204. člena ZDR, ki zagotavlja neposredno sodno varstvo v primerih, ko je do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi že prišlo, ne more biti sprejemljivo. Tožnica je v tem sporu pravočasno vložila tožbo pri sodišču prve stopnje, v kateri je zahtevala tudi ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala na nezakonit način, ter v tej zvezi še reintegracijo in plačilo prejemkov iz delovnega razmerja.
Tožnica je imela zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa možnost pritožbe. Ker tega pravnega sredstva ni izkoristila, je sodišče prve stopnje njeno tožbo pravilno zavrglo kot preuranjeno (75. člena ZDSS-1).
Tožnik predloga za obnovo postopka oz. revizijo zoper pravnomočni sklep ni vložil po pooblaščenem odvetniku. Zato je sodišče prve stopnje obe uveljavljani izredni pravni sredstvi kot nedovoljeni zakonito zavrglo (91. člen ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ukinitev delovnega mesta zaradi reorganizacije delodajalca predstavlja zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Potrebnosti oziroma smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela pa sodišče ne more presojati, ker so te odločitve v pristojnosti delodajalca.
Morebitni dogovor o ohranjanju zaposlitve tožnika pri toženi stranki ne izključuje možnosti odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker to izhaja iz njegove vsebine. Dogovor (in aneks) o ohranitvi zaposlitve tožniku pri toženi stranki toženo stranko zavezuje (zlasti zato, ker je bil sklenjen namesto plačila kupnine za tožnikov poslovni delež v toženi stranki). Vendar te zaveze ni mogoče šteti za prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz zakonitih razlogov, ki so opredeljeni v ZDR-1, saj se tej pravici tožena stranka ni izrecno odpovedala. Prekršitev z dogovorom prevzete obveznosti (ki je možna tudi s podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca) je, kot izhaja iz dogovora oz. aneksa, sankcionirana le z eventualnim plačilom pogodbene kazni.
URS člen 26, 53, 54, 56. OZ člen 131, 131/1, 266. ZOFVI člen 11, 11/1, 11/2. ZVrt člen 10, 10/1. ZLS člen 21, 21/2, 21/2-6. Konvencija o otrokovih pravicah člen 18. Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže vrtcev člen 2, 2/1.
odgovornost občine za povzročitev premoženjske škode – nezadostno število mest v vrtcu – odgovornost države – zakonodajna protipravnost
Pričakovana dolžna skrbnost prve toženke je prilagoditev javne mreže vrtcev povpraševanju staršev po vključitvi njihovih otrok v vrtec. Javna mreža vrtcev mora biti organizirana tako, da omogoča staršem in otrokom dostopnost. Zadošča njeno prizadevanje za povečanje števila prostih mest, bodisi z gradnjo novih vrtčevskih kapacitet bodisi s preureditvijo starih, pa tudi z vključitvijo zainteresiranih zasebnikov v javno mrežo vrtcev s podelitvijo koncesij, pri čemer je omejena z razpoložljivostjo finančnih sredstev. Ker je prva toženka tej dolžni skrbnosti zadostila, ni odgovorna za premoženjsko škodo (ni protipravnosti njenega ravnanja oz. ni krivde), ki je nastala tožeči stranki s tem, ko je plačevala višjo ceno za varstvo sina v zasebnem vrtcu, kot bi jo v javnem vrtcu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057248
OZ člen 51, 55, 55/1, 190, 190/1. ZJF člen 50.
občina kot uporabnik javnih sredstev - pisna pogodba - ničnost - neupravičena obogatitev - korist - stroški postopka - nagrada za postopek v novem sojenju
Pogodba, s katero se zavezuje občina kot uporabnik javnih sredstev, mora biti sklenjena v pisni obliki.
Ker je tožena stranka z izvedenimi dokazi potrdila, da delo, katerega plačilo tožnik vtožuje, zanjo ni imelo koristi, torej s tem delom ni bila obogatena, je tožbeni zahtevek po materialnopravni podlagi iz 190. člena OZ neutemeljen.
Če se zadevo vrne na nižjo stopnjo, se že nastala nagrada za postopek pred istim sodiščem všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
Če do sodne poravnave v postopku ne pride, dogovor med strankama, pripravljen v luči nadaljnjega popuščanja, brez njenega soglasja, ne more postaviti izhodišča za oceno izvedenca o nastali škodi.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe – nadaljevano motenje
Druga tožena stranka vrat v času med 16. in 19. 11. 2013 ni odklenila zato, da bi s tem ponovno omogočila nemoten dostop do nepremičnine tožeče stranke, pač pa izključno zaradi sanacije strehe tožničinega objekta. Zato ni mogoče šteti, da je bilo v tem času ponovno vzpostavljeno prvotno posestno stanje. Rok za vložitev motenjske tožbe je zato začel teči že, ko je tožeča stranka izvedela za prvo motilno ravnanje in motilca.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – hud primer – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – enotna odškodnina – valorizacija – vožnja z vinjenim voznikom – ravnanje oškodovanca
Sodna praksa je zavzela stališče, da je treba posamezni primer poleg presoje podlag za odmero odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode ves čas obravnavati tudi kot celoto. Pomemben je zato predvsem končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo in ne le znesek odškodnin za posamezne oblike te škode.
Ker sodišče odmerja povračilo škode po cenah ob izdaji sodne odločbe, je treba na enak način, to je z valorizacijo, upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije.
ZIZ člen 53, 53/2, 55. ZPP člen 335, 337, 337/1, 343, 343/3.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – pritožbene novote – obvezne sestavine pritožbe - pravno relevantno dejstvo
Dolžnikova vloga je sicer naslovljena kot ugovor, vendar pa glede na datum vložitve in vsebino predstavlja pritožbo zoper sklep o ugovoru. Pritožba vsebuje opravilno številko zadeve ter podpis pritožnika, priložen pa ji je tudi sklep o ugovoru, ki ga izpodbija, zato ni nepopolna.
Dolžnikove navedbe o neujemajočem se knjigovodskem stanju so prepavšalne in premalo konkretizirane, da bi jih bilo sploh mogoče preizkusiti, saj dolžnik ni podal nobenih pojasnil, v čem (v kolikšnem delu oziroma višini) in zakaj (morebitno plačilo ipd.) se stanje ne ujema, zato ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev.
Pravica stranke do izjavljanja v sodnem postopku ni absolutna. Ta pravica dopušča določeno stopnjo tolerance, vendar pa kritika ravnanja sodišča ne sme biti nespoštljiva, nedostojna, omalovažujoča ali žaljiva. Kritika je lahko neposredna, trda in tudi ostra, vendar pa ne sme posegati v ugled in avtoriteto sodišča oziroma sodstva nasploh.
ZPP člen 158, 158/1, 360, 360/1. ZIZ člen 65, 65/2.
tožba na nedopustnost izvršbe – umik tožbe – povračilo stroškov
Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek oziroma, ko je tožeča stranka dosegla izbris hipoteke, ki je bil tudi pričakovan in končni rezultat pravdanja. Odločitev sodišča, ki je toženi stranki naložilo v plačilo stroške tožeče stranke, je zato pravilna.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - splošni pogoji - poroštvo - subsidiarno poroštvo - obveznost zavarovalnice - rok za plačilo odškodnine – plačilna sposobnost povzročitelja škodnega dogodka
Za nastanek subsidiarnega poroštva po 2. odstavku 3. člena Splošnih pogojev AO-plus-97 zadostuje, da oškodovanec da zavarovalnici povzročitelja odškodninski zahtevek, zavarovalnica pa mu v zakonsko določenem roku odškodnine ne izplača.