plačilo sodne takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Toženčeva obveznost plačila sodne takse (ki bi jo morala, če je ne bi bila po samem zakonu oproščena, plačati tožnica) je nastala v posledici njegovega neuspeha v predmetni pravdni zadevi. Ta trenutek pa je nastopil z izdajo sodbe na podlagi pripoznave, s katero mu je bilo naloženo plačilo tožničine vtoževane terjatve. Ker je šele takrat sodišče prve stopnje (upoštevaje 17. člen ZST) dobilo pravico od toženca zahtevati plačilo sodne takse, je povsem jasno, da ta (saj do izdaje izpodbijanega sklepa dve leti nista minili) ni zastarala.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0066159
ZIZ člen 15, 33, 33/2, 33/9, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 184.
denarna kazen - denarno kaznovanje upnika - pravica do enakega varstva pravic - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke – terjatev za nepremoženjsko škodo – prehod terjatve
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih torej ni prezrlo. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo do dopustnih in za odločitev relevantnih navedb dolžnice v predlogu za denarno kaznovanje upnika, zato višje sodišče ne more preizkusiti pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga dolžnice za denarno kaznovanje upnika.
predlog za odlog plačila sodnih taks – pravočasnost predloga – res iudicata – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks – nepopolna vloga
Ker je bil toženkin predlog za odlog plačila sodne takse prepozen, za povrh pa je bilo o enakem predlogu že enkrat odločeno, ga je bilo treba v vsakem primeru zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082803
OZ člen 425, 425/1, 901, 901/4, 930, 930/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1.
pogodba o organiziranju potovanja - pravica potnika, da odstopi od pogodbe - pogodbe o zavarovanju odpovedi potovanja - zavarovalni zastopnik zavarovalnice - prijava zavarovalnega primera - zahtevek za uveljavljanje zavarovalnine - aktivna legitimacija - cesija - odstop terjatve namesto izpolnitve
Pri zavarovalni pogodbi je tožeča stranka nastopala kot zavarovalni zastopnik zavarovalnice. Drži, da je bila v imenu in na račun zavarovalnice upravičena sklepati zavarovalne pogodbe in tudi sprejemati izjave (vloge), naslovljene na zavarovalnico (1. odstavek 930. člena OZ). Kljub temu je bil za uveljavljanje zavarovalnine ob nastanku zavarovalnega primera aktivno legitimiran toženec sam in ne tožeča stranka.
Da bi se tožeča stranka lahko poplačala z zavarovalnino, bi morala biti med pravdnima strankama sklenjena pogodba o odstopu terjatve namesto izpolnitve.
ZOR člen 277. OZ člen 376. ZIZ člen 6, 89, 92, 92/1.
zakonske zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti – vezanost na izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – sestava sodišča
Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od določenega dneva do plačila ne pomeni, da obresti po zakonsko določeni obrestni meri nujno vselej dobesedno tečejo „do plačila“, pač pa to pomeni „do prenehanja obveznosti“. To pa pomeni do kateregakoli zakonsko predvidenega načina prenehanja obveznosti, kar je glede zamudnih obresti lahko tudi njihovo prenehanje teka zaradi (veljavnega) pravila ne ultra alterum tantum.
ZUreP-1 člen 104, 104/2, 106, 106/1, 106/2. ZNP člen 33, 33/3.
nepravdni postopek – pritožba vložena po poteku pritožbenega roka – procesne predpostavke – pravni interes – postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve nepremičnine – nujni postopek
Z drugo dopolnitvijo pritožbe, vloženo po poteku 15-dnevnega pritožbenega roka, je predlagatelj izkazal obstoj prav tiste procesne predpostavke (pravnega interesa), zaradi pomanjkanja katere mu je bilo odklonjeno pravno varstvo, kar je po oceni pritožbenega sodišča dovolj tehten razlog za upoštevanje njegove (sicer nepravočasne) pritožbe (v tem delu).
Stroški izvršitelja, ki so nastali zaradi neizvedenega rubeža, niso bili potrebni za upnikov končni uspeh v izvršbi, saj pritožnica s tem izvršilnim dejanjem ni bila niti delno poplačana, poleg tega pa je bil rubež preklican prav na njeno zahtevo. Objektivno gledano zato stroškov izvršitelja v zvezi z neizvedenim rubežem ni mogoče opredeliti kot stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo in ki bi jih bil na podlagi 5. odstavka 38. člena ZIZ dolžan kriti dolžnik.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – vrnitev v novo sojenje – nova izdaja sodbe
Iz izreka sklepa izhaja, da je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo in dopolnilno sodbo, ne pa tudi drugih dejanj sodišča prve stopnje. Če pritožbeno sodišče razveljavi le sodbo in v izreku sklepa navede, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in pri tem ne navede, katera dejanja sodišča poleg sodbe je pritožbeno sodišče (še) razveljavilo, sodišče v novem postopku izda (le) novo sodbo.
ZDR člen 130, 130/1. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 51.
potni stroški - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
Tožnica je upravičena do povračila stroškov kilometrine za prihod na delo in z dela za vsak dan, ko je opravljala delo, ker javnega prevoza ni.
Za nastanek obveznosti povračila višjih stroškov zadostuje, da je tožnica o spremembi naslova obvestila delodajalca in ni bistveno, da tožena stranka po obvestilu tožnice ni spremenila podatkov o bivališču tožnice v pogodbi o zaposlitvi. Gre za obveznost delodajalca, ki izhaja neposredno iz zakona.
ZJU člen 154, 154/1. ZDR člen 110, 110/1. KZ-1 člen 186, 211, 211/1, 257, 257/1. Zakon o policiji člen 57, 59, 59/1. ZVOP člen 25, 57, 59.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - policist - javni uslužbenec - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožena stranka je tožniku (policistu) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Očitala mu je, da je v svojem prostem času storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, saj je neznanega dne z lažnim prikazovanjem A.A., da z mesečnimi denarnimi plačili ne bo več imel težav s policisti in da bo lahko še naprej preprodajal prepovedano drogo, pri čemer ga je v nadaljevanju pustil v zmoti, namenoma dosegel, da mu je A.A. vse do neugotovljenega dne v škodo svojega premoženja mesečno izročil več denarnih zneskov, s tem dejanjem pa je sebi in D.D. dobil protipravno premoženjsko korist. Tožnik je storil očitano kršitev, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnikovo ravnanje je neprimerno za policista, od katerega se pričakuje visoko moralno etično in zakonito ravnanje pri opravljanju službenih dolžnosti kot tudi v prostem času. Tožnikovo ravnanje pomeni popolno izgubo zaupanja tožene stranke do njegovega dela. Gre za hujše kršitve, ki same po sebi omogočajo presojo o nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR).
Prav ima sicer pritožba, da prvotno postavljenega ugotovitvenega zahtevka z nasprotno tožbo ni dopustno uveljavljati. Nasprotna tožba je lahko le dajatvena tožba, v zvezi s katero lahko pride do pobotanja šele v izvršilnem postopku na podlagi dveh pravnomočnih sodb. Vendar pritožba ne upošteva, da je tožena stranka zato, ker je v tem sporu svojo zatrjevano terjatev želela pobotati z nasprotno terjatvijo tožeče stranke, do višine vtoževane terjatve tožeče stranke, uveljavljala ugovor pobotanja v pravdi. Nasprotno tožbo je tožena stranka vložila le za razliko, v kateri ne bo prišlo do pobotanja.
Izrek sodbe mora obsegati odločbo, s katero sodišče odloči o posameznih zahtevkih (3. odstavek 324. člena ZPP). Sodišče mora vsebino samega zahtevka povzeti v izrek sodne odločbe, saj je preizkus sodbe mogoč le, če se lahko primerja izrek sodbe z razlogi.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 28, 28/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - eventualna kumulacija zahtevkov - bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek
Za toženo stranko velja Kolektivna pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki v četrtem odstavku 28. člena določa, da pisno opozorilo pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga velja dve leti od dneva vročitve delavcu. Zato bi moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali je prvo opozorilo tožene stranke tožniku utemeljeno, saj od dneva izdaje tega opozorila do dneva redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni preteklo več kot dve leti. ZDR namreč v 1. odstavku 83. člena za primer, ko imajo kolektivne pogodbe dejavnosti daljši rok od enega leta, ta rok podaljša do največ dveh let.
Tožniku je v podani redni odpovedi očitano, da je spornega dne zapustil svoje delovno mesto preddelavec-operater in da se je v delovnem času zasebno pogovarjal po telefonu. Tožnik je telefoniral med pavzo. Linije so že delovale, ko je tožnik prenehal s telefoniranjem. Tožnik je sicer kršil pravila hišnega reda, ker je bilo telefoniranje v proizvodnji prepovedano, vendar njegova kršitev ni tako huda, da bi predstavljala utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Tožnik (zavarovalni zastopnik) ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (v decembru je izpolnil 9 % plana, januarja le 26 %), dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno (strank ob poteku zavarovanj ni poklical za podaljšanje polic; moral se je voziti iz kraja v kraj, ker ni znal pripraviti polic na računalniku, ...). Zato je bil podan utemeljen razlog po 2. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1 (razlog nesposobnosti) za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik v spornih dneh ni prišel na delo in tožene stranke ni obvestil o razlogih za svojo odsotnost. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013260
ZDR-1 člen 113, 113/1, 113/3.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Če predstavnik delavcev v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1 in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe (3. odstavek 113. člena ZDR-1). Tožnica predloga za izdajo druge začasne odredbe, o katerem pritožbeno sodišče odloča v predmetnem postopku, ni vložila ob vložitvi tožbe, kot to določa 3. odstavek 113. člena ZDR-1. Zato je predlog za izdajo predmetne začasne odredbe, da se do pravnomočne odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, neutemeljen.
Ni razvidno, da bi pri oblikovanju tožnikove pokojninske osnove in pri izračunu višine pokojnine prišlo do napake v tožnikovo škodo. Tožena stranka je pravilno določila najugodnejše 18 letno zaporedje plač in na tej podlagi pokojninsko osnovo preračunala z objavljenimi količniki na leto pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Skladno z določilom 75. člena ZPIZ-1 je bila nato invalidska pokojnina odmerjena v višini 45 % od določene pokojninske osnove, pri čemer se je upoštevala tako dopolnjena pokojninska doba in bolezen kot vzrok nastanka invalidnosti, ki pa je bil že ugotovljen s pravnomočno odločbo tožene stranke. Zato tožnikov zahtevek, da se mu odmeri višja invalidska pokojnina, ni utemeljen.
ZDR člen 7, 7/2, 29, 29/1, 29/1-8, 42, 126, 131, 131/3, 206. OZ člen 86, 347, 347/1.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - dogovor - ničnost - regres za letni dopust - odpravnina - zastaranje
Toženec v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožnikovega zahtevka iz naslova neizplačanih plač napačna, ker je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor, po katerem je tožnik dobil za obdobje, ko se je pri tožencu delalo, plačo, v obdobju, ko se ni delalo, pa so mu bili plačani le davki in prispevki. Takšen dogovor je v nasprotju s prisilnimi določbami ZDR, ki določa, da mora delodajalec delavcu zagotavljati ustrezno plačilo za opravljanje dela (42. člen ZDR), določeno v pogodbi o zaposlitvi (8. alineja prvega odstavka 29. člena ZDR). Tožnik in toženec sta bila zato dolžna spoštovati določbe ZDR in bi bil kakršenkoli dogovor o tem, da tožnik v določenih obdobjih leta ni upravičen do plačila za delo, ničen (86. člen OZ).
Ker sta pravdni stranki v pogodbi določili način valorizacije pogodbene vrednosti z indeksom TOM, ki ga Statistični urad RS tudi po 01. 01. 2007 še vedno izračunava in izračun objavlja na svojih spletnih straneh, za kar je pristojen, ne more biti nobenega utemeljenega razloga za prenehanje valorizacije po tem datumu. Okoliščina, da je po vključitvi Republike Slovenije v euro območje stopnja inflacije bistveno nižja kot v času sklenitve pogodbe je sama po sebi upoštevana v višini TOM, kot merilu indeksacije obveznosti. To pomeni, da je indeksacija v tem obdobju ustrezno nižja. Zgolj to pa ne more biti razlog za izključitev indeksacije, ki sta jo pravdni stranki izrecno dogovorili v pogodbi v dopustnem obsegu.