OZ člen 106, 111, 111/2, 111/3, 111/4, 627, 638. ZPP člen 7, 243, 324, 324/4.
razveza pogodbe – kondikcijski zahtevek – odstop od pogodbe – podjemna pogodba – jamčevalne sankcije – rok za odpravo napak – vsebina sodbe – navedba predpisov – izvedba dokaza z izvedencem
Ne pride v poštev uporaba splošnih pravil odškodninske odgovornosti, saj tožnica uveljavlja odgovornost toženke za stvarne napake, ki je posebna oblika poslovne odškodninske odgovornosti. Pri razvezi pogodbe pride v poštev vzpostavitev prejšnjega stanja, ko je vsaka pogodbena stranka dolžna vrniti drugi tisto, kar je od nje prejela na podlagi razvezane pogodbe, torej na podlagi, ki je pozneje odpadla.
Četrti odstavek 324. člena ZPP res nalaga sodišču, da v obrazložitvi sodbe navede predpise, na katere je oprlo sodbo. Izostanek te navedbe zato pomeni procesno kršitev, ki pa ni bistvena, če je sodbo kljub temu mogoče materialnopravno preizkusiti.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/1-1. KZ-1 člen 186, 186/1.
postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - opredelitev kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 1. odstavku 186. člena KZ-1 je ovira za odpust obveznosti.
ZUreP-1 člen 104, 104/2, 106, 106/1, 106/2. ZNP člen 33, 33/3.
nepravdni postopek – pritožba vložena po poteku pritožbenega roka – procesne predpostavke – pravni interes – postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve nepremičnine – nujni postopek
Z drugo dopolnitvijo pritožbe, vloženo po poteku 15-dnevnega pritožbenega roka, je predlagatelj izkazal obstoj prav tiste procesne predpostavke (pravnega interesa), zaradi pomanjkanja katere mu je bilo odklonjeno pravno varstvo, kar je po oceni pritožbenega sodišča dovolj tehten razlog za upoštevanje njegove (sicer nepravočasne) pritožbe (v tem delu).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082803
OZ člen 425, 425/1, 901, 901/4, 930, 930/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1.
pogodba o organiziranju potovanja - pravica potnika, da odstopi od pogodbe - pogodbe o zavarovanju odpovedi potovanja - zavarovalni zastopnik zavarovalnice - prijava zavarovalnega primera - zahtevek za uveljavljanje zavarovalnine - aktivna legitimacija - cesija - odstop terjatve namesto izpolnitve
Pri zavarovalni pogodbi je tožeča stranka nastopala kot zavarovalni zastopnik zavarovalnice. Drži, da je bila v imenu in na račun zavarovalnice upravičena sklepati zavarovalne pogodbe in tudi sprejemati izjave (vloge), naslovljene na zavarovalnico (1. odstavek 930. člena OZ). Kljub temu je bil za uveljavljanje zavarovalnine ob nastanku zavarovalnega primera aktivno legitimiran toženec sam in ne tožeča stranka.
Da bi se tožeča stranka lahko poplačala z zavarovalnino, bi morala biti med pravdnima strankama sklenjena pogodba o odstopu terjatve namesto izpolnitve.
ZOR člen 277. OZ člen 376. ZIZ člen 6, 89, 92, 92/1.
zakonske zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti – vezanost na izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – sestava sodišča
Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od določenega dneva do plačila ne pomeni, da obresti po zakonsko določeni obrestni meri nujno vselej dobesedno tečejo „do plačila“, pač pa to pomeni „do prenehanja obveznosti“. To pa pomeni do kateregakoli zakonsko predvidenega načina prenehanja obveznosti, kar je glede zamudnih obresti lahko tudi njihovo prenehanje teka zaradi (veljavnega) pravila ne ultra alterum tantum.
predlog za odlog plačila sodnih taks – pravočasnost predloga – res iudicata – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks – nepopolna vloga
Ker je bil toženkin predlog za odlog plačila sodne takse prepozen, za povrh pa je bilo o enakem predlogu že enkrat odločeno, ga je bilo treba v vsakem primeru zavreči.
Stroški izvršitelja, ki so nastali zaradi neizvedenega rubeža, niso bili potrebni za upnikov končni uspeh v izvršbi, saj pritožnica s tem izvršilnim dejanjem ni bila niti delno poplačana, poleg tega pa je bil rubež preklican prav na njeno zahtevo. Objektivno gledano zato stroškov izvršitelja v zvezi z neizvedenim rubežem ni mogoče opredeliti kot stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo in ki bi jih bil na podlagi 5. odstavka 38. člena ZIZ dolžan kriti dolžnik.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – vrnitev v novo sojenje – nova izdaja sodbe
Iz izreka sklepa izhaja, da je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo in dopolnilno sodbo, ne pa tudi drugih dejanj sodišča prve stopnje. Če pritožbeno sodišče razveljavi le sodbo in v izreku sklepa navede, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in pri tem ne navede, katera dejanja sodišča poleg sodbe je pritožbeno sodišče (še) razveljavilo, sodišče v novem postopku izda (le) novo sodbo.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev - uporaba kriterijev - diskriminacija
Tožena stranka je dokazala utemeljen poslovni (organizacijski oziroma ekonomski) razlog iz 1. alineje 1. odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa dokazala razloga oziroma kriterija, ki ga je sama določila za izbiro delavca, ki mu bo podana redna odpoved, to je dejstva, da je imela tožnica med vsemi zaposlenimi najvišje prevozne stroške v povezavi z zmanjšanim obsegom poslov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, nezakonita.
Tudi v primeru, če bi tožena stranka dokazala, da so bili tožničini prevozni stroški največji, ker je delala skrajšani delovni čas (zaradi bolniškega staleža), to ne bi bil primeren kriterij oziroma utemeljen razlog, na podlagi katerega je tožena stranka določila tožnico kot presežno delavko izmed več delavcev na delovnem mestu varnostnika. Tožnica je imela določen skrajšani delovni čas zaradi bolezni, zato bi uporaba opisanega kriterija višine stroškov za prihod na delo in z dela ob upoštevanju števila prihodov na delo (ki je seveda večje, če delavec dela skrajšani delovni čas štiri ure dnevno kot če dela v turnusu po 12 ur), pomenila kršitev prepovedi diskriminacije po 3. odstavku 6. člena ZDR-1.
pogodbena kazen – dogovor – neizpolnitev pogodbe – izpolnitev z zamudo ali z napakami
Ker je pogodbena kazen pogodbeno dogovorjena civilna sankcija za primer kršitve pogodbene obveznosti, jo ima pogodbi zvesta stranka pravico uveljavljati le, če sta se stranki v pogodbi zanjo dogovorili. Iz besedila Gradbene pogodbe jasno izhaja, da sta se pravdni stranki dogovorili za pogodbeno kazen le za primer zamude. Nista se pa dogovorili za pogodbeno kazen v primeru, če bi bila pogodba neizpolnjena.
sredstvo izvršbe – predmet izvršbe – vezanost na izvršilni predlog
Sodišče je vezano na izvršilni zahtevek glede predmeta izvršbe, če ga upnik v predlogu določno opredeli. Upniku ni treba, med drugim, navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa, če pa to v predlogu izrecno opredeli, sodišče nima zakonske podlage za dovolitev izvršbe na več ali drugih predmetih, kot jih predlaga upnik.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožnica je zatrjevala, da ni dobila odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga, ampak zato, ker je morala tožena stranka zaposliti delavko, ki je bila zaposlena za določen čas za nadomeščanje tožnice za čas daljše bolniške odsotnosti. Ta delavka je ostala na delu pri toženi stranki tudi po poteku bolniškega staleža tožnice. Zato je bila tožena stranka dolžna dokazati, da razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zaposlitev te delavke. Ker se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem ni ukvarjalo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Dolžnost sodišča je, da sklep, s katerim odloča tudi o nagradi, ki jo odmeri izvedencu, obrazloži. Stranka ima pravico izvedeti, zakaj je sodišče izvedencu priznalo stroške, še posebno, ker Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v V. poglavju določa povrnitev stroškov in odmero nagrade v razponu.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje
Ker je odločba z dne 22. 6. 2001, s katero je toženec odločil, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine od 27. 5. 2001 dalje, pravnomočna, toženec ne glede na podatke srbskega nosilca zavarovanja (srbski nosilec zavarovanja je toženca z dopisom 3. 11. 2011 obvestil o tožnikovem obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je obstajalo že v času izdaje odločbe z dne 22. 6. 2001), v določbi 156. člena in 157. člena ZPIZ-1, za poseg v pravnomočno odločbo in za odločitev, da se mu z 27. 5. 2001 ustavi izplačevanje oz. da se mu od 27. 5. 2001 dalje starostna pokojnina ne izplačuje, ni imel podlage.
ZUPJS člen 16, 16/1, 16/1-3, 20, 24, 24/1. ZVrt člen 32.
otroški dodatek - znižanje plačila vrtca
Glede na tožnikovo uvrstitev v dohodkovni razred je tožena stranka pravilno odločila o tožnikovi zahtevi za znižanje plačila vrtca. Zato tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna plačilo za program vrtca za otroke v nižji višini cene programa, ni utemeljen.
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
povrnitev premoženjske škode - zaseg predmetov v kazenskem postopku - stroški hrambe zaseženega predmeta - prodaja zaseženega predmeta - odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravost
Po določbi 506a. člena ZKP, sodišče, ki je odredilo hrambo zaseženih predmetov, lahko odredi, da se ti predmeti prodajo, če je hramba zaseženih predmetov povezana z nesorazmernimi stroški, zato je protipravnost sodišča zaradi take prodaje izključena.