plačilo sodne takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Toženčeva obveznost plačila sodne takse (ki bi jo morala, če je ne bi bila po samem zakonu oproščena, plačati tožnica) je nastala v posledici njegovega neuspeha v predmetni pravdni zadevi. Ta trenutek pa je nastopil z izdajo sodbe na podlagi pripoznave, s katero mu je bilo naloženo plačilo tožničine vtoževane terjatve. Ker je šele takrat sodišče prve stopnje (upoštevaje 17. člen ZST) dobilo pravico od toženca zahtevati plačilo sodne takse, je povsem jasno, da ta (saj do izdaje izpodbijanega sklepa dve leti nista minili) ni zastarala.
OZ člen 106, 111, 111/2, 111/3, 111/4, 627, 638. ZPP člen 7, 243, 324, 324/4.
razveza pogodbe – kondikcijski zahtevek – odstop od pogodbe – podjemna pogodba – jamčevalne sankcije – rok za odpravo napak – vsebina sodbe – navedba predpisov – izvedba dokaza z izvedencem
Ne pride v poštev uporaba splošnih pravil odškodninske odgovornosti, saj tožnica uveljavlja odgovornost toženke za stvarne napake, ki je posebna oblika poslovne odškodninske odgovornosti. Pri razvezi pogodbe pride v poštev vzpostavitev prejšnjega stanja, ko je vsaka pogodbena stranka dolžna vrniti drugi tisto, kar je od nje prejela na podlagi razvezane pogodbe, torej na podlagi, ki je pozneje odpadla.
Četrti odstavek 324. člena ZPP res nalaga sodišču, da v obrazložitvi sodbe navede predpise, na katere je oprlo sodbo. Izostanek te navedbe zato pomeni procesno kršitev, ki pa ni bistvena, če je sodbo kljub temu mogoče materialnopravno preizkusiti.
Ker ni našlo nejasnosti, nepopolnosti ali nasprotij v podanem izvedenskem mnenju, v katerem je izvedenec odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, prvostopno sodišče povsem utemeljeno ni sledilo toženčevemu zavzemanju po dopolnitvi tega mnenja tudi z opredelitvijo, ali bi do takih poškodb pri tožnici lahko prišlo, če bi jo toženec na isto mesto udaril najprej s pestjo, potem pa še s stolom (sicer pa slednje s strani nobene od pravdnih strank niti ni bilo pravočasno zatrjevano)
ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje – pridobivanje podatkov o obsodbi
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, nikakor pa ni pristojno za odločanje, ali so ti podatki pravilni, kaj šele, da bi smelo presojati pravilnost obsodbe.
Pravilna vročitev pooblaščenki tožene stranke, ki si ni zagotovila nadomestila med daljšo odsotnostjo, bi bila taka, da se pisanje najprej poskusi vročiti na sedežu pooblaščenkine odvetniške pisarne, v primeru njene odsotnosti pa bi se pisanje vročilo pri njej zaposleni osebi. Če taka vročitev ne bi bila mogoča, bi se moralo v hišnem predalčniku ali na vratih njenega poslovnega prostora pustiti obvestilo, da pisanje lahko prevzame na pošti v roku 15 dni. Če ga ne bi prevzela, bi ji moralo biti po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku oziroma vrnjeno sodišču, če predalčnika ni ali pa je neuporaben.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – grajanje dokazne ocene – kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP – protispisnost – nedopustni pritožbeni razlogi
Kršitev 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana le, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki ali prepisi. Gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo). To je napaka tehnične narave (napačen postopek prenosa).
Izpodbijanje dokazne ocene ne more pomeniti kršitve 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pomeni lahko zgolj pritožbeni razlog nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker obravnavani spor predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti to ni dovoljen pritožbeni razlog.
ZFPPIPP člen 366, 366/1, 364, 369, 369/1, 374, 374/1.
pravna sredstva - ugovor zoper načrt razdelitve - pritožba zoper sklep o razdelitvi - preskakovanje pravnih sredstev - dovoljenost pritožbe
V primeru, ko upnik ni vložil ugovora zoper načrt razdelitve, zoper sklep o razdelitvi ne more vložiti pritožbe, saj "preskakovanje" pravnih sredstev ni dovoljeno. Kaj takega bi bilo možno le v primeru, da se končni načrt razdelitve ne bi ujemal z načrtom razdelitve, česar pa pritožnik niti ne zatrjuje.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0066159
ZIZ člen 15, 33, 33/2, 33/9, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 184.
denarna kazen - denarno kaznovanje upnika - pravica do enakega varstva pravic - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke – terjatev za nepremoženjsko škodo – prehod terjatve
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih torej ni prezrlo. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo do dopustnih in za odločitev relevantnih navedb dolžnice v predlogu za denarno kaznovanje upnika, zato višje sodišče ne more preizkusiti pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga dolžnice za denarno kaznovanje upnika.
Pojem skaženosti je pravni standard, pri presoji katerega v sodni praksi prevladujejo objektivno subjektivni kriteriji. Prvi povedo, ali je oškodovančeva zunanjost spremenjena, na kašen način se ta sprememba odraža in kako jo okolje doživlja. Subjektivna merila pa so odraz objektivnih meril na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje.
Sodišče je s sklepom ugodilo ugovoru upnika in sklep spremenilo tako, da je rok za soglasje upnikov za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, podaljšan za 60 dni. To je sklep o podaljšanju roka, zoper katerega ni dopustna pritožba.
ZFPPIPP člen 47, 48, 48/1, 118, 118-1, 119, 119/1. ZPP člen 11, 109.
zloraba procesnih pravic – žalitev sodišča – denarna kazen – upravičeni predlagatelj predloga za razrešitev stečajnega upravitelja – nadzor nad poslovanjem upravitelja
Zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje (vsem) strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je dolžnica kljub temu vedno znova vlagala predloge za razrešitev upravitelja, takšno ravnanje pomeni zlorabo procesnih pravic.
Namen 109. člena ZPP je varovanje zaupanja v sodstvo in v avtoriteto sodne oblasti. Z denarno kaznijo ni kršena dolžničina pravica do kritike in izražanja mnenj, in v to pravico se tudi ne posega. Zakon stranke ne omejuje in ji ne predpisuje, kaj sme ali česa ne sme navajati, pač pa jo omejuje pri načinu podajanja izjav. Svojih izjav ne sme podajati na nedostojen in žaljiv način.
časovna veljavnost zakona - omejitev dedovanja - prejeta denarna socialna pomoč - trenutek prehoda zapuščine na dediča
Vsa materialnopravna razmerja v zapuščinskih postopkih se presojajo po pravu, ki je veljalo v času zapustnikove smrti, saj je takrat po samem zakonu prišlo do bistva dedovanja - prehoda zapuščine na dediče, kar se v sklepu o dedovanju le še ugotovi in dediče razglasi. V trenutku smrti zapustnika določba 39. člena ZSVarPre-C še ni veljala, niti je po že zgoraj obrazloženem ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb v tej smeri za nazaj ni mogoče uporabiti, zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je nanjo oprlo svojo odločitev, da se dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji zaradi v drugem odstavku tega člena določenega „odpusta“ omejitve dedovanja za manj kot dvanajst mesecev prejeto denarno socialno pomoč.
potrdilo o izvršljivosti – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti – vročanje – sprememba firme – fikcija vročitve
Kljub spremembi firme tožeče stranke gre za isti subjekt, z isto matično in davčno številko ter istim poslovnim naslovom. Tožeča stranka je tudi morala vedeti, da se postopek opr. št. VII Pg 3296/2013 nanaša prav nanjo, saj je v zvezi z njim pred spornim sklepom že prejemala pošiljke sodišča na isti naslov in z isto označbo firme. Pošiljka je bila tako vročena pravi osebi in na pravi poslovni naslov.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda – relevančna teorija – irelevančna teorija – prilagoditev tožbenega zahtevka – odstop terjatve
V primeru odtujitve stvari oziroma pravice tožniku ni treba tej spremenjeni materialnopravni situaciji prilagoditi tožbenega zahtevka (kar pa ne pomeni, da ga ne sme spremeniti). Tako stališče se je izoblikovalo tudi zaradi tega, ker v postopkih največkrat pride do situacije, ko cesionar skuša vstopiti v pravdo kot novi tožnik, a se dolžnik kot tožena stranka temu upre (misleč, da cedent s tožbenim zahtevkom proti njemu ne more uspeti). Zato je cedent praktično prisiljen še naprej voditi pravdo, čeprav za tujo korist. V taki situaciji se torej toženec sam spravi v položaj, ko bo morda moral na podlagi izvršilnega naslova izpolniti svojo obveznost cedentu (kasneje pa ga bo morebiti terjal še cesionar).
rok za plačilo sodne takse – pravočasnost plačila sodne takse – domneva pravočasnosti plačila sodne takse – plačilo prek ponudnika plačilnih storitev – procesne predpostavke – domneva umika pritožbe
Določilo, po katerem se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, če je denarno nakazilo prejeto v dobro računa sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, le varuje taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej v roku, ki ga je imel na voljo za plačilo sodne takse, ponudnik bančnih storitev pa je plačilo dejansko izvedel šele kasneje oziroma je plačilo na prehodni podračun sodišča iz kakega drugega razloga prispelo šele v roku 3 dni po poteku roka za plačilo sodne takse. To določilo pa nikakor ne podaljšuje roka za plačilo sodne takse še za tri dni.
Namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
Pri določitvi preizkusnega obdobja je sodišče premalo upoštevalo določene okoliščine, in sicer dejstvo, da je dolžnik težko zaposljiv, da dolg izvira iz gospodarske dejavnosti, ko je zaradi ekonomske krize promet v dolžnikovih trgovinah upadel, eno leto po upadu prometa je dolžnik imel tudi zaposleno delavko, ki bi z odpustom izgubila možnost upokojitve.
pogodba o leasingu – splošni pogoji – odkupna vrednost – prodajna cena predmeta leasinga v primeru odstopa od pogodbe – skrbnost pri zagotovitvi vnovčenja predmeta leasinga
Glede pritožbenega očitka kršitve določbe 17.4 SP, da je tožeča stranka preuranjeno začela s prodajo, ker ni skušala doseči soglasja, višje sodišče poudarja, da je tožena stranka vedela, da je prišlo do odstopa od pogodbe, da je nesporno, da je bil podpisan primopredajni zapisnik glede vseh predmetov pogodbe, vedela je torej, da bo naslednja faza izvrševanja pogodbenih določil prodaja in vnovčitev predmetov leasing pogodbe, zato tudi ni mogoče očitati tožeči stranki, če tožene stranke ni posebej vabila k iskanju soglasja glede vrednosti predmetov leasinga. Pogodbeni stranki sta enakopravni. Tudi tožena stranka ni zatrjevala, da je že pred prodajo skušala priti v stik s tožečo stranko oziroma skušala doseči dogovor o prodajni vrednosti stvari.
ZFPPIPP člen 302, 302/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-5.
terjatev na temelju izvršilnega naslova – napotitev na pravdo
Tistega, ki je terjatev prerekal, se napoti na tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, pri čemer za odločitev o napotitvi ni pomembno, da je upravitelj upničino terjatev prerekal iz razloga, ker naj bi bila zastarana. Tudi, če je terjatev morebiti zastarana, to ne spreminja dejstva, da temelji na izvršilnem naslovu.
osebni stečaj - ovire za odpust obveznosti - kazenska evidenca
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, pri čemer je pomembno le stanje v času odločanja sodišča, morebitne kasnejše spremembe oziroma bodoči izbris pravnomočnih obsodb pa na njegovo odločitev ne morejo vplivati.
postopek osebnega stečaja – postopek odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – dolžina preizkusnega obdobja – dela zmožen dolžnik – poroštvena zaveza stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz predpostavke, da je dolžnik, ki je sicer dela zmožen in nezaposlen, obvezan si prizadevati, da se zaposli in s tem tudi sam aktivno pripomore k večjemu poplačilu upnikov. Tudi to je eden od ciljev preizkusnega obdobja, ne samo končni odpust obveznosti.