ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1. ZUJF člen 90, 92, 227. ZUTD člen 9, 9/4, 64, 64/1, 64/1-4.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - brezposelnost - interventni ukrepi - ukinitev pravice do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo brezposelnih oseb
Bolečina kot subjektivni občutek ni eksaktno merljiva in dokazljiva, vendar objektivni izvidi izkazujejo, da za relevantno obdobje pri tožniku ni potrjena takšna prizadetost oziroma intenziteta bolečin, da bi mu onemogočala delo. Zdravstveno stanje se namreč ugotavlja na podlagi medicinske dokumentacije, ki objektivno izkazuje stanje oziroma delovno zmožnost zavarovanca.
Od 31. 5. 2012, ko je bil z 90. členom ZUJF črtan 4. odstavek 9. člena ZUTD, ni več zakonske podlage za pravico do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo brezposelnih oseb - uživalcev denarnih nadomestil, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje in ne temelja za ugotavljanje t. i. bolniškega staleža.
Izpodbijana sklepa o premestitvi tožnika sta nezakonita že iz razloga, ker ne vsebujeta obrazložitve razloga za premestitev oz. ciljev, ki se zasledujejo s prerazporeditvijo javnega uslužbenca, ampak le povzemata zakonski tekst razloga za premestitev, kot je opredeljen v 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU (ocena predstojnika, da je mogoče s premestitvijo zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006049
KZ-1 člen 299, 299/3, 324, 324/1-3. ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2, 367, 371, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga – pravica do zagovornika – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – nevarna vožnja v cestnem prometu – preprečitev uradnega dejanja uradni osebi – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – kazenska sankcija
V opisu dejanja, kjer je navedeno, da je policist s policijskim avtomobilom hotel obdolženca ustaviti tako, da je vozilo zapeljal pravokotno na cesto, vendar je obdolženi z vozilom zapeljal naprej, trčil v zadnji del ter si tako sprostil pot in odpeljal naprej, so vsebovani elementi neposredne uporabe sile s katero je obtoženec poskusil policistu kot uradni osebi preprečiti uradno dejanje.
zavrženje tožbe - javni uslužbenec - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Zakonitost prenehanja delovnega razmerja, do katerega je prišlo dne 14. 12. 2011, bi tožnik moral izpodbijati po postopkih in v rokih, kot jih določa ZJU. Postopek in rok za uveljavljanje pravnega varstva v primerih prenehanja delovnega razmerja določata 24. in 25. člen ZJU. Drugi odstavek 25. člena ZJU določa, da lahko javni uslužbenec sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od dneva vročitve sklepa komisije za pritožbe oziroma od dneva, ko poteče rok za izdajo tega sklepa; ta glede na določbo drugega odstavka 39. člena ZJU znaša 30 dni. Tožnik je 17. 1. 2012 toženi stranki poslal zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, o kateri tožena stranka ni odločila. 30-dnevni rok za vložitev tožbe je tako pričel teči 17. 2. 2012 in se je iztekel 19. 3. 2012. Ker je tožnik tožbo vložil šele 7. 2. 2014, jo je vložil prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
KZ-1 člen 131, 144, 202, 253, 257, 288. ZKP člen 39, 39/1-6, 96, 96/2, 435, 435/1, 437, 437/1, 371, 371/2. ZST-1 člen 11, 11/2.
skrajšani postopek – preizkus obtožnega predloga – zavrženje obtožnega predloga – opis kaznivega dejanja – izločitev sodnika – dvom v nepristranskost – stroški kazenskega postopka – sodna taksa
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v katerih pritožnica izpodbijanemu sklepu očita kršitev videza nepristranskosti, glede na to, da je o vloženem obtožnem predlogu odločala sodnica, ki dela na istem sodišču kot sodnica zoper katero je bil obtožni predlog vložen. Pritožnici je na takšen očitek odgovorilo že pritožbeno sodišče, ko je v sklepu I Kr 54888/2012 z dne 27. februarja 2014 odločalo o njenem predlog za prenos krajevne pristojnosti in ji pojasnilo, da bi lahko bile podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča v primeru, ko bi sodišče vodilo postopek zoper sodnico istega sodišča. V tem primeru pa je prišlo do zavrženja obtožnega predloga že ob preizkusu, ki ga je sodišče moralo opraviti po uradni dolžnosti.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - spremenjena praksa Višjega sodišča v Kopru - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec
Dosedanja sodna praksa Višjega sodišča v Kopru je v podobnih zadevah dajala prednost 9. členu ZZK-1, ki določa, da so vpisi dovoljeni (le) proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice na katero se vpis nanaša. Vendar je ta sodna praksa presežena z odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 245/2013 z dne 23.6.2014.
Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 18. ZD člen 132, 142, 142/1, 142/3. ZIZ člen 24, 24/4, 71. ZPP člen 78, 208. ZZZDR člen 5a.
izterjava terjatve upnika, ki jo je imel do zapustnika, od dediča - način poplačila - prodaja podedovanega premoženja ali unovčenje lastnega premoženja dediča - več dedičev - zastopanje mladoletnega dediča
Dedič sicer lahko poplača terjatev, ki jo ima upnik do njega na podlagi pravnega nasledstva, s prodajo podedovane nepremičnine, lahko pa dolg (do vrednosti podedovanega premoženja) poravna z unovčenjem svojega ostalega premoženja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - predstavniki delavcev
Vsi določeni oziroma izvoljeni sindikalni zaupniki niso deležni posebnega pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 113. členu ZDR. Za obstoj takšnega pravnega varstva je potrebno, da sindikat po določbi drugega odstavka 208. člena ZDR delodajalca obvesti, da je nekdo izvoljen za sindikalnega zaupnika, pri čemer je potrebno upoštevati tudi dogovorjena merila med sindikatom in delodajalcem o tem, ali in kateri sindikalni zaupniki uživajo delovnopravno varstvo. Tožnik v predmetnem postopku ni uspel dokazati niti da bi bil izvoljen za sindikalnega zaupnika niti da bi bila o tem obveščena tožena stranka. Zato tožnik ni užival posebnega pravnega varstva pred odpovedjo kot sindikalni zaupnik po 113. členu ZDR.
Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo odklonilnemu mnenju upravitelja glede razrešitve in imenovanja novega direktorja dolžnika. Pritožnikove trditve, da je bilo mnenje upravitelja dano v korist predlagatelja postopka-upnika, so pavšalne in neobrazložene. Dejstvo, da ga je kot upravitelja predlagal predlagatelj postopka prisilne poravnave, je v skladu z zakonom in torej samo po sebi ne more pomeniti, da je mnenje upravitelja pristransko, kar mu smiselno očita pritožnik. Da bi bilo tako, bi moral pritožnik svoje trditve s tem v zvezi v večji meri konkretizirati.
predlog upnika za izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - pogoji za uspešnost predloga - dolgotrajnost izvršilnega postopka - odlog izvršbe na dolžnikov poslovni delež v družbi
Čeprav se upnik v dosedanjem teku postopka, ki se dejansko, kot v pritožbi izpostavlja, vodi že sedmo leto, ni uspel poplačati iz dolžnikovega premoženja, brez navedbe okoliščin v predlogu, ki bi kazale, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, tudi po oceni sodišča druge stopnje ne more zadostiti pogojem iz prvega odstavka 31. člena ZIZ.
Mnenje ločitvenega upnika se kot procesna predpostavka razlikuje od potrebnega soglasja ločitvenega upnika, ki je potrebno v primeru, da kupnina ne dosega polovice vrednosti premoženja, ocenjenega po likvidacijski vrednosti. V primeru, ko zakon nalaga sodišču, da odloča o soglasju na podlagi mnenja upniškega odbora oziroma ločitvenega upnika, to pomeni, da sodišče na takšno mnenje ni vezano, svojo odločitev pa mora utemeljiti na ta način, da se opredeli do relevantnih navedb oziroma podanih stališč v podanem mnenju.
Pritožnik je v negativnem mnenju svoje nestrinjanje k sklenitvi pogodbe o prodaji premoženja utemeljil zgolj z mnenjem, da bi moral stečajni upravitelj razpisati novo javno dražbo za prodajo premoženja stečajnega dolžnika oziroma novo (zavezujoče) zbiranje ponudb. Pritožnik se je v svojem mnenju skliceval na okoliščine, ki ne morejo biti več predmet presoje v tej fazi postopka. Zgolj nestrinjanje ločitvenega upnika z doseženo prodajno ceno pa ne more biti razlog za odklonitev soglasja k sklenjeni pogodbi po postopku, opredeljenem s sklepom o prodaji.
Tožnica je bila po ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine ter po prenehanju delovnega razmerja oz. zavarovanja, kot zavarovanka iz 22. člena ZPIZ-1 uživalka denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Po prenehanju uživanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti je vložila zahtevo za priznanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oz. razporeditev na drugo ustrezno delo, z vlogama z dne 12. 2. 2013 in z dne 20. 3. 2013, v katerih je urgirala rešitev te zahteve, pa je izrecno uveljavljala delno invalidsko pokojnino, ki ji pripada po odločbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno tožnici od 11. 12. 2012 priznalo pravico do izplačevanja delne invalidske pokojnine, to je po prenehanju izplačevanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, na podlagi pravnomočne odločbe z dne 6. 7. 2011.
delna plačila - vračunavanje obresti in stroškov - pravilen vrstni red obračuna - delna ustavitev izvršilnega postopka
Določba 288. člena OZ ureja položaj, ko dolžnik v zvezi z isto (posamezno) obveznostjo dolguje poleg glavnice tudi obresti in stroške in ko njegovo plačilo ne zadošča za poplačilo te celotne obveznosti (plačani znesek je manjši od seštevka glavnice, obresti in stroškov). Pravilo namreč predpisuje, da se znesek plačila uporabi tako, da se najprej poplačajo stroški, nato obresti, ki so natekle do dneva plačila, morebitni ostanek pa se uporabi za (delno) poplačilo glavnice.
ZPIZ-1 člen 13, 22, 34, 46, 46/1, 47, 48, 49, 359. ZMEPIZ člen 23, 23/3, 47. URS člen 158. ZPIZ-2 člen 160, 390, 390/1.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - pravnomočno urejeno pravno razmerje
Tožnica je v spornem času pridobila lastnost zavarovanke z vloženo prijavo v zavarovanje na podlagi 34. člena ZPIZ-1 (prostovoljna vključitev v zavarovanje). Prijava je bila izvršena s strani tožnice, kar je v skladu s 3. odstavkom 23. člena ZMEPIZ ter zadnjo alineo 47. člena ZMEPIZ. Ob takšnem načinu pridobitve lastnosti zavarovanke ni zakonske podlage za posebno ugotavljanje lastnosti zavarovanke oz. ugotavljanje zavarovalnega razmerja s posebno odločbo. Tako nastalo pravno razmerje se je evidentiralo v matično evidenco na podlagi volje tožnice (prijave) in se šteje za urejeno pravno razmerje, ki je pravnomočno in ima za tožnico vse pravne učinke. V pravnomočno urejena pravna razmerja pa je možno poseči (odpraviti, razveljaviti ali spremeniti) le z izrednimi pravnimi sredstvi (158. člen Ustave RS).
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 38, 38/10.
starostna pokojnina - sorazmerni del - sporazum s Srbijo
Tožena stranka je odločila, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine z obrazložitvijo, da je bil tožnik v Republiki Srbiji upokojen po posebnih predpisih, Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju pa se na podlagi 2. člena nanaša samo na splošne predpise, zato tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Za pravilno rešitev obravnavane zadeve je ključno, ali je bil tožnik obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, ali pa je bil zavarovan po drugih sistemih socialnega zavarovanja. Če je namreč tožnik bil obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, bo morala tožena stranka o pravici do sorazmernega dela starostne pokojnine ponovno odločiti.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja.
Neizkazanost pravnega interesa zaradi odpravljenih pravnih posledic s pravnomočnim posamičnim upravnim aktom in nezmožnost izboljšanja pravnega položaja velja tudi za vtoževano akcesorno denarno terjatev, ki v okoliščinah konkretnega primera ne more obstajati kot samostojna terjatev, temveč le v povezavi s pravico do pokojninske dajatve. Nova odločba, izdana na podlagi določb ZOPRZUJF, je postala pravnomočna. S pravnomočno odločbo tožniku niso bile priznane obresti, temveč izplačilo razlike pokojnine v dveh obrokih. Zato tožnik ne more samostojno uveljavljati zakonskih zamudnih obresti po določbi 378. člena OZ. Tožena stranka je namreč sanirala pravne posledice razveljavljenih določb ZUJF tudi za nazaj, pri čemer pa ZOPRZUJF ni določil, da tožena stranka izplača tudi zakonske zamudne obresti.
Spor o letnem dodatku sodi med pravice do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 4. členu ZPIZ-1, zato je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani glede na določbo 7. člena ZDSS-1 kot stvarno pristojno utemeljeno sprejelo zadevo v obravnavanje.
O letnem dodatku ni bilo odločeno z odločbo in sicer ne s prvostopno in ne z dokončno odločbo, zaradi česar takšna tožba ni dopustna. V obravnavani zadevi tudi niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi t.i. molka organa. Ker tožnica tožbe ni vložila zoper dokončno odločbo, in ker ni bila vložena nova zahteva za izdajo posamičnega upravnega akta v nadaljnjih sedmih dneh, je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 75. člena ZDSS-1 tožbo kot preuranjeno in nedopustno zavrglo.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali nevarne stvari - temelj odškodninske odgovornosti - nevarna dejavnost - pravni standard - okoliščine dela - vzročna zveza - domneva vzročnosti - izpodbojna domneva - oprostitev odgovornosti - ekskulpacijski razlogi - dokazno breme na strani imetnika
Kot nevarna dejavnost se v pravni teoriji in sodni praksi med ostalim šteje tako delo na višini, kot tudi delo s kemikalijami. Opravljanje dela na višini 3 m in v prostoru, v katerem so bili prisotni hlapi škodljivih kemikalij, tudi po stališču pritožbenega sodišča predstavlja nevarno dejavnost, torej takšno, zaradi katere prihaja do povečane verjetnosti nastanka škodnega dogodka.
Do poškodbe v nevarnem okolju lahko pride tudi zaradi dogodkov, ki so izven sfere tega okolja in za takšne dogodke ne more avtomatsko obstajati objektivna odgovornost samo zato, ker se je oškodovancu zgodila škoda v tem okolju. Vendar pa se v tem primeru vzročna zveza med škodo, ki je nastala tožniku v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, domneva. Tožena stranka bi morala, če se želi razbremeniti odgovornosti, izpodbiti domnevo vzročne zveze in dokazati, da nevarna dejavnost ni vzrok za nastalo škodo.
Ob ugotovitvah, da tožena stranka blagovne znamke X ni pridobila na pogodbeni podlagi, temveč iz naslova zaščite blagovne znamke po pravilih varstva pravic intelektualne lastnine, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je odpadla kavza dogovora z dne 5. 2. 2007, ki je s tem prenehal veljati. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo zahtevek tožnika na izpolnitev dogovora z dne 5. 2. 2007, je torej pravilna.