ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse – ugovorni razlogi
Sodišče prve stopnje je v zavrnitvi ugovora tožečo stranko pravilno podučilo, da je mogoče vložiti ugovor le iz razloga že plačane sodne takse oz. njene napačne odmere.
Otroški dodatek ni več denarna pomoč otroku, ampak gre za prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi. Namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka se je tako spremenil, da ni več pravilen pristop, ki pri določitvi preživninske obveznosti staršev upošteva otroški dodatek, odmerjen družini pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke ter premoženje članov družine.
Če so tožene stranke oziroma njihovi pravni predniki ob sklepanju predpogodbe bili v opravičljivi zmoti glede bistvene lastnosti predmeta bodoče glavne pogodbe (statusa zemljišča, kar bistveno vpliva na njegovo ceno), lahko svoje upravičenje uveljavijo tako, da odklonijo sklenitev glavne pogodbe.
Pogodba o delu je bila veljavno sklenjena že na podlagi ustnega soglasja volj strank, zato ni potrebe, da o tem obstaja kakšna pisna dokumentacija (naročilnica ipd.).
preprečevanje nasilja v družini – procesna sposobnost stranke – dvom v procesno sposobnost stranke
Procesna sposobnost ni enaka poslovni sposobnosti. Procesna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Sodišče mora med postopkom na procesno sposobnost stranke ves čas paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v danem primeru še vedno obstaja sum o pomanjkanju procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca. Zato naj sodišče prve stopnje v novem postopku ugotovi, če je podana procesna sposobnost nasprotnega udeleženca. Če bo sodišče ugotovilo, da je ni, naj spelje postopek po določilu 81. in 82. člena ZPP, nato pa o predlogu predlagatelja ponovno odloči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070744
OZ člen 937, 937/1, 946, 965. ZOZP člen 20. ZPP člen 27.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – sklenitev zavarovalne pogodbe – začetek veljavnosti zavarovalne pogodbe – obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino – trditveno in dokazno breme – predložitev listine – edicijska dolžnost
Ker je bilo v konkretnem primeru v zavarovalni pogodbi izrecno dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, premija pa je bila plačana 15. 3. 2010, je obveznost zavarovalnice nastopila šele 16. 3. 2010.
pobotni ugovor – načelo dispozitivnosti – odločanje v mejah zahtevka – extra petitum – neupravičena pridobitev – uporabnina – prikrajšanje
Dokazni postopek je pokazal, da je tretja toženka ves čas lahko uporabljala sporno nepremičnino najmanj v obsegu svojega solastninskega deleža, da ji tožnik nikoli ni onemogočal ali preprečeval bivanja v sporni hiši, da je z njegovim bivanjem v hiši soglašala, plačila uporabnine pa doslej ni zahtevala. Pravilen je zato zaključek izpodbijane sodbe, da zaradi tožnikove uporabe nepremičnine ni bila prikrajšana.
Vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo pomeni vezanost na dejstva, navedena v izreku kazenske sodbe, tudi npr. način storitve kaznivega dejanja in vrste ter opis telesnih poškodb. Toženec (obsojenec) tako ne more uspeti z ugovorom, da so tožničine poškodbe, izrecno navedene v izreku kazenske obsodilne sodbe, posledica nekega drugega dogodka ter da poškodbe niso take, kot jih zatrjuje tožnica.
ZIZ člen 38a, 38a/1, 38a/3, 87, 87/2, 91, 91/1, 91/2, 291, 291/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 83, 83/1, 83/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 2, 2-5, 4, 4/2.
varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja - izvršitelj - zahteva za odločitev o varščini - več izvršilnih zadev zoper istega dolžnika - večkratni rubež premičnin - združitev izvršilnih zadev pri izvršitelju - zaznamba rubeža premičnin - obligatorna združitev izvršilnih zadev zoper istega dolžnika - vrstni red pridobitve zastavne pravice na premičninah - potrebnost izvršilnega dejanja
Kadar so določene dolžnikove stvari že zarubljene, izvršitelj ne opravi novega rubeža in nove cenitve teh stvari, temveč v rubežnem zapisniku le zaznamuje podatke iz poznejšega sklepa o izvršbi in svojo ugotovitev, ali zarubljene stvari zadoščajo tudi za poplačilo drugih terjatev. V primeru več izvršb na premičnine istega dolžnika torej praviloma ni opravljenih več samostojnih rubežev.
Pri določitvi varščine za plačilo dela in stroškov izvršitelja je treba upoštevati tudi, da bo isto izvršilno dejanje opravljeno v več različnih izvršilnih zadevah.
Poslovodstvo družb v koncernu na eni strani ter reprezentativni sindikati, sveti delavcev in delavski zaupniki na drugi strani so sklenili Dogovor zaradi ublažitve posledic gospodarske krize. Vsebina Dogovora, po kateri se je delavcem v letu 2012 ustrezno znižala plača, ter zmanjšal letni dopust in regres, se je nanašala tudi na tožnika, čeprav sindikat, katerega član je bil v spornem času, ni bil podpisnik Dogovora. Zato tožnik v tem individualnem delovnem sporu neutemeljeno zahteva od svojega delodajalca odmero takšne dolžine letnega dopusta, kot ga je imel pred sklenitvijo Dogovora.
pripadajoče zemljišče – postopek določitve pripadajočega zemljišča – funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – pripadajoče zemljišče k enostanovanjski stavbi
Možna je določitev pripadajočega zemljišča k enostanovanjski stavbi.
Tako iz akta nasprotne udeleženke o določitvi zemljišča, ki je neposredno namenjen za redno rabo obravnavanih stavb, ki je bilo tudi izhodiščna podlaga za določitev pripadajočega zemljišča v okviru denacionalizacijskega postopka, kot tudi iz denacionalizacijske odločbe izhaja, da predstavlja funkcionalno zemljišče k objektom parc. št. 1689/365 oziroma k obravnavanim objektom nepremičnina parc. št. 1689/876. Prav zato to zemljišče ni pripadlo denacionalizacijskim upravičencem. Sodišče prve stopnje je izrecno navedlo, da navedena upravna akta sicer ne predstavljata odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele, vendar pa izkazujeta, da je nasprotna udeleženka sama štela zemljišče parc. št. 1689/876 za funkcionalno zemljišče k stavbam predlagateljic. Ugotovilo je tudi, da predlagateljici že od nakupa parcele uporabljata navedeno zemljišče oziroma ga imata v posesti in da se v vsem tem času raba ni spreminjala.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog – zamuda roka za ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi – povračilo stroškov prič – nedovoljene pritožbene novote – vročilnica
Dolžnik zatrjevanega napačnega zapisa datuma prejema sklepa o izvršbi, ki naj bi predstavljal razlog njegove zamude, ni izkazal, v pritožbi pa kot nov razlog za zamudo roka za ugovor uveljavlja odsotnost izrecnega opozorila o dejanskem datumu vročitve s strani računovodskega servisa. Višje sodišče takih navedb ni moglo upoštevati, saj so podane prepozno in predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
Do nadomestne izpolnitve je prišlo, še preden je tožeča stranka postala insolventna, zaradi česar ni podan subjektivni pogoj izpodbojnosti iz 2. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP.
Zato ni relevantno, kdaj sta pravdni stranki izvedli pobot medsebojnih terjatev, saj bi te po 261. členu ZFPPIPP veljale za pobotane tudi v primeru, če nobena od pravdnih strank ne bi podala pobotne izjave.
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnika, da je na denarnih sredstvih tožeče stranke pridobil lastninsko pravico, sklicujoč se na 2. odstavek 569. člena OZ v zvezi s 739. členom OZ. Po 739. členu OZ se pravila posojilne pogodbe uporabljajo le za razmerja med shranjevalcem in položnikom, glede časa in kraja vrnitve stvari pa veljajo pravila shranjevalne pogodbe. Za nepristno hrambo torej ne veljajo pravni učinki posojilne pogodbe iz 2. odstavka 569. člena OZ.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odškodninska odgovornost - vzročna zveza – izključna krivda
Zavarovanka tožene stranke s svojim načinom vožnje ničesar ni prispevala k nastanku škodnega dogodka in tudi ni mogla pričakovati, da jo bo prvotožnik z motornim kolesom in z veliko hitrostjo prehiteval po desni strani, kjer so bili tudi parkirani osebni avtomobili in brez zaviranja trčil v parkirano vozilo. Ne samo, da je prvotožnik grobo kršil predpise o hitrosti in nepravilnem prehitevanju po desni strani, vozil je tudi brez vozniškega dovoljenja, brez registriranega motorja in brez varnostne čelade. Vožnjo v takih okoliščinah je potrebno oceniti kot brezobzirno. Pravilen je zato zaključek sodišča, da je do prometne nezgode prišlo po izključni krivdi prvega tožnika.
ZD člen 132, 224. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 394, 394/4, 396, 396/3. ZZZDR člen 111, 191.
izločitev iz zapuščine – uveljavljanje dedne pravice v pravdi – odstop dednega deleža mladoletnega dediča – skrbnik – odobritev centra za socialno delo (CSD) – neveljavnost dedne izjave
Tožnika, ki je bil tedaj še mladoleten, njegovi interesi pa so bili v koliziji z interesi tožnikove matere kot sodedinje, je v zapuščinskem postopku zastopal skrbnik kot zakoniti zastopnik, ki pa za sporno dedno izjavo ni imel potrebnega dovoljenja oziroma odobritve pristojnega centra za socialno delo. Tožnik torej v zapuščinskem postopku v zvezi s sporno dedno izjavo ni bil pravilno zastopan. Zapuščinsko sodišče, ki je kljub temu upoštevalo skrbnikovo izjavo, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD, ki je hkrati po 4. odstavku 394. člena ZPP tudi obnovitveni razlog, za njegovo uveljavljanje pa po 3. odstavku 396. člena ZPP ni časovne omejitve. To pomeni, da je bila sporna skrbnikova izjava absolutno neveljavna. Ker pa je sklep o dedovanju po očetu pravdnih strank pravnomočen, lahko tožnik v skladu z 224. členom ZD uveljavlja svojo pravico v (tej) pravdi.
znižanje preživnine – spremenjene razmere – dejansko stanje
Glede na prejemke, ki jih toženec izkazuje v zvezi s poslovanjem svoje gospodarske družbe, in okoliščino, da ne glede na slabše pogoje poslovanja še vedno vozi avtomobil višjega cenovnega razreda, ni dvoma, da tožnikovo plačo predstavlja tudi del obračunanih stroškov v obliki delnic in prehrane, glede na sorazmerno visok znesek teh stroškov v primerjavi z zneskom plače in ob tožnikovi izpovedbi, da se prehranjuje poceni.
Sodišče prve stopnje je najprej ugotovilo, da med strankama ni sporno, da toženec vse od 20. 12. 2013 že plačuje preživnino v višini 280,00 EUR. Nato pa je z utemeljitvijo, da gre za oblikovalno in ne dajatveno sodbo, odločilo, da se ta plačila pri oblikovanju sodbenega izreka ne upoštevajo. To pa po presoji pritožbenega sodišča ni pravilno. Dejstvo plačevanja preživnine v višjem znesku, kot je bil določen vse do izdaje izpodbijane sodbe, je namreč zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti. Na ta plačila se zato pritožnik v morebitnem izvršilnem postopku ne bi mogel uspešno sklicevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080914
ZPP člen 8, 336, 336/2, 339, 339/2, 339/2-14.
dokazni postopek – pisna izjava priče – dokazna ocena – pogodba o obnovi stroja – pogodbena volja strank
Praviloma je zaradi načela neposrednosti priče treba zaslišati pred sodiščem, vendar pa je novela ZPP uvedla možnost, da stranka, kadar so za to izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje zakon, poda pisno izjavo, ki se upošteva kot dokaz v postopku.
Sodišče mora prepričljivo povedati, zakaj neki priči oziroma izpovedbi stranke verjame, medtem ko drugim pričam ne verjame, pri tem pa mora oceniti vse, in ne le nekaj dokazov.