ZPIZ-1 člen 39, 39/4, 42, 42/1, 42/1-6. ZDR člen 126. ZDoh-2 člen 39, 39/2. ZPSV člen 3.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - plačilo v naravi - plača - plačilo za delo - vštevanje bonitete v pokojninsko osnovo zaradi uporabe službenega vozila v zasebne namene
Boniteta iz naslova uporabe službenega vozila v zasebne namene je ugodnost, ki jo delodajalec zagotavlja v zvezi z zaposlitvijo, ne predstavlja pa ta ugodnost plače ali dela plače v smislu 126. člena ZDR (ali drugih določb), ampak gre za druge prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo.
Kadar se tožnik zahtevku odpove sam, nosi vse potrebne stroške postopka, saj ZPP v delu, ki ureja stroške postopka ne govori posebej o stroških v primeru odpovedi zahtevku. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo določbi 154. in 155. člena ZPP in pravilno zaključilo, da se šteje, da je tožeča stranka zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka v tem sporu propadla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081388
OZ člen 243, 243/4, 468, 468/3. ZPP 212.
stvarna napaka – refleksna škoda – odgovornost prodajalca – odgovornost prodajalca za škodo, nastalo zaradi stvarne napake – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze – razumni ukrepi za zmanjšanje škode – dolžna skrbnost kupca – zavrnitev dokaznega predloga – dokaz z izvedencem
Kupec lahko zahteva povrnitev refleksne škode, če sta izpolnjeni splošni predpostavki odgovornosti proizvajalca oziroma prodajalca za brezhibno delovanje stvari, ki sta hkrati enaki splošnim predpostavkam poslovne odškodninske odgovornosti: 1. stvar ne deluje pravilno in 2. vzrok za okvaro stvari so lastnosti same stvari. Vendar pa morata biti za odgovornost za refleksno škodo izpolnjeni tudi dodatni (posebni) predpostavki poslovne odškodninske odgovornosti: 3. škoda, ki je v 4. vzročni zvezi z napako. Pri obravnavanju vzročne zveze med napako v predmetu nakupa in refleksno škodo na drugih dobrinah kupca je potrebno upoštevati tudi druga pogodbeno dogovorjena določila, ki opredeljujejo skrbnost ravnanja posamezne pogodbene stranke v smeri preprečevanja možnosti nastanka tovrstne refleksne škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0073424
ZPP člen 452, 452/3, 453. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 64, 65.
spor majhne vrednosti - protispisnost - gradbena pogodba - začasna situacija kot podlaga za nastanek samostojne denarne obveznosti - domneva o potrditvi začasne situacije - grajanje - pobotni ugovor - splošno znano dejstvo - prekluzija - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožnik plačilo v tem postopku vtožuje na podlagi III. začasne situacije, ki predstavlja podlago za nastanek samostojne denarne obveznosti (63. in 64. člen PGU), čeprav je sedaj vsebovana v končnem obračunu in predstavlja njegov del. Posledično je v tem primeru relevantno, ali je bila potrjena III. začasna situacija in ne končni obračun.
neposlovna odškodninska odgovornost - krivdno ravnanje lastnika hiše
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presojalo pravni standard povprečno skrbnega lastnika stanovanjske hiše, še posebno ob okoliščini, ker je le-ta tega dne organiziral čajanko, na katero je prišlo več oseb, kot tudi glede na letni čas in ob temperaturah kakršne so bile tega dne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081879
ZPP člen 7, 7/1. OZ člen 316, 316-2.
pobot terjatev – primeri, ko je pobot izključen – stečaj – trditveno in dokazno breme – depozitna pogodba
Pobotanje med drugim ni dopustno, če terjatev izvira iz pravnega posla, ki temelji na medsebojnem zaupanju. Sodna praksa smiselno pritrjuje stališču, da navedeno velja tudi za primere pobota terjatev bank do njenih dolžnikov, ki izvirajo iz kreditnih pogodb, s terjatvami, ki jih imajo dolžniki do banke na podlagi pogodb o depozitu.
Presoje, ali terjatve obstajajo, ne omogoča zgolj sklicevanje na obvestilo o pobotu.
ZŠtip člen 26, 26-3, 30, 47, 47/3, 47/3-1, 47/3-5. Pravilnik, ki ureja dodeljevanje državnih štipendij 35, 35/1.
Zoisova štipendija - dodatki - dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča - medletna sprememba - sprememba prebivališča - štipendijsko razmerje - obveznosti štipendista in spremembe, ki vplivajo na štipendijo
Tožnica je dne 28. 11. 2012 prijavila začasno prebivališče v kraju študija. V tem sporu uveljavlja priznanje dodatka k Zoisovi štipendiji za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe (od 1. 12. 2012 dalje). Gre za medletno spremembo, ki vpliva na samo štipendijsko razmerje, torej tudi na višino Zoisove štipendije (47/3 ZŠtip). Skladno s 30. členom ZŠtip štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča, pripada dodatek za bivanje. Zato je tožničin zahtevek, da se ji prizna dodatek k Zoisovi štipendiji za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča od 1. 12. 2012 do konca študijskega leta 2012/2013, utemeljen.
odvzem poslovne sposobnosti – začasna odredba – verjetno izkazan obstoj razlogov za odvzem poslovne sposobnosti
Zmoten je zaključek izpodbijanega sklepa, da okoliščine, opisane v predlogu, ne izkazujejo verjetnosti, da nasprotni udeleženec zaradi sprememb v svojem psihofizičnem stanju ni sposoben razumeti pomena svojih dejanj.
ZPP člen 2, 2/1, 285, 300. Sodni red člen 285, 285/4, 296, 296/4. OZ člen 190.
tožba – nasprotna tožba – skupno obravnavanje tožbenih zahtevkov – ločeno obravnavanje tožbenih zahtevkov – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – neupravičena pridobitev
Nasprotna tožba se v skladu z določili Sodnega reda vpiše na novo. Vendar lahko sodišče združi obravnavanje tožbenega zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe v skupni postopek. Ni pa to obvezno in lahko sodišče pravdi po tožbi in nasprotni tožbi razdruži oziroma obravnava ločeno. V kolikor se tožbeni zahtevki obravnavajo ločeno, je vsaka pravda samostojna in velja za vsako pravdo tudi pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu. V vsakem postopku posebej je stranka dolžna zatrjevati dejstva in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Zgolj pavšalno sklicevanje na dejstva in dokazne predloge v drugem postopku ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077162
OZ člen 46, 1019, 1019/3. ZIZ člen 62, 62/2.
sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - ugoditev zahtevku - bistvena zmota - zmota v nagibu - solidarno poroštvo - poroštvena izjava - kredit - skrbnost v pravnem prometu - pravno upoštevna zmota
Če sodišče razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nato ugodi zahtevku tožeče stranke, ni podano nobeno nasprotje. Sama razveljavitev plačilnega naloga namreč ne predstavlja končne odločitve o zadevi: z razveljavitvijo plačilnega naloga se zadeva torej zgolj vrne v točko, ko o tožbenem zahtevku še ni bilo nič odločeno.
Pravno neupoštevna je porokova zmota, da bo glavni dolžnik izpolnil svojo obveznost.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – zapadlost začasne situacije – zapadlost končne situacije – končni obračun – neupravičena obogatitev
Za začetek teka zastaralnega roka v obravnavani zadevi ni pomemben ne trenutek zaključka oziroma prevzema del, ne zapadlost končne situacije, temveč zapadlost 3. začasne situacije.
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka kot izvajalec družbi B. d.o.o. kot naročniku plačala storitve za drugačne količine kakor tožeči stranki kot podizvajalcu, še ne pomeni, da je bila tožena stranka s tem obogatena, predvsem pa ne na račun tožeče.
Pritožbeno sodišče je s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, zato je bilo potrebno razveljaviti tudi izpodbijani dopolnilni sklep o stroških in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZUJF člen 164, 168, 168/1, 168/2, 168/4, 168/5, 168/6, 169, 169/1. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2.
stroški prevoza na delo - povračilo stroškov javnega prevoza povračilo - kilometrina
Na podlagi določbe drugega odstavka 168. člena ZUJF (in drugega odstavka 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji) je tožnik upravičen do povračila stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, saj obstaja možnost prevoza s takšnim javnim sredstvom. Šele v primeru, če možnosti javnega prevoza ne bilo, bi se tožniku priznala kilometrina. Tožena stranka tudi ne uveljavlja, da tožnik javnega prevoza ne bi mogel uporabiti glede na njegov delovni čas ali čas trajanja vožnje.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev – vročilnica – javna listina – izpodbijanje domneve vročitve – zavrženje tožbe
Stranka lahko domnevo, da so dejstva v vročilnici neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena, izpodbija le z dokazno podprtimi konkretnimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost.
ZSPJS člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 17, 17/2 Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 2/2, 4, 5, 8, 8/1, 11. ZDIU12 člen 6, 6/1. ZUJF člen 163, 163/1. ZIPRS1314-a člen 62.d, 62.d/1.
plačilo razlike plače - razvrstitev v plačni razred - napredovanje v višji plačni razred - napredovanje v višji naziv - interventni ukrepi
Iz Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v Policiji izhaja, da se naloge tožnikovega delovnega mesta opravljajo v treh nazivih in sicer policijski inšpektor III (29. izhodiščni plačni razred), policijski inšpektor II (30. izhodiščni plačni razred) in policijski inšpektor I (32. izhodiščni plačni razred). Tožnik je 1. 1. 2007 napredoval v uradniški naziv policijski inšpektor II in bil v tem nazivu uvrščen v 35. plačni razred. Zato tožnik na svojem delovnem mestu v tem uradniškem nazivu (policijski inšpektor II) ni mogel več napredovati v višji plačni razred (drugi odstavek 16. člena ZSPJS), tudi če je v letu 2010 izpolnjeval pogoje za napredovanje, glede na to, da je bil v letih 2007, 2008, 2009 in 2010 ocenjen z letno oceno odlično. Le v kolikor tožnik ne bi napredoval pet plačnih razredov, bi lahko s 1. 4. 2010 napredoval v višji plačni razred, pri čemer bi to bil kvečjemu 35. plačni razred. Ker pa je ta plačni razred dosegel, v letu 2010 ni mogel napredovati v plačnem razredu, temveč je s 1. 5. 2010 napredoval v višji uradniški naziv policijski inšpektor I ter bil na podlagi napredovanja v naziv in z doseženimi petimi napredovanji v plačnem razredu pravilno razvrščen v 37. plačni razred od 1. 5. 2010 dalje.
Ker je bila tožba tožeče stranke zavržena, to predstavlja s stališča tožeče stranke njen neuspeh, s stališča tožene stranke pa njen uspeh. Kot določa 154. člen ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka.
Tožnik od toženk (ZPIZ, ZZZS in RS) vtožuje odškodnino. Tožbo je vložil 5. 11. 2012. Glede prvotožene stranke in morebitne škode, nastale pri odločanju tožnikove pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, je bil tožnik o višini te pokojnine in o osnovah, ki so se pri odmeri upoštevale, seznanjen najkasneje dne 29. 10. 2007, ko je vložil tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke. O tožnikovi pravici do denarnega nadomestila, kot brezposelni osebi, je bilo odločeno že v letu 1993. Zoper vse tri tožene stranke so tako že potekli vsi zastaralni roki.
Dejstvo, da sta prvo in drugotožena stranka izdali odločbo o pravici tožnika do sorazmernega dela starostne pokojnine in odločbo o zavrnitvi pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, samo po sebi ne pomeni krivdnega ravnanja in tudi ne protipravnega ravnanja.
ZDSS-1 člen 73, 73/1, 73/2, 76. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo - delovni invalid III. kategorije - upravni akt - ničnost - bistvena kršitev določb postopka
Tožba, vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek (1. odstavek 73. člena ZDSS-1). Če zahtevek ni zadostno opredeljen, ga mora stranka opredeliti najkasneje do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do konca prvega naroka za glavno obravnavo (2. odstavek 73. člena). Tožnik je navajal, da so vse odločitve tožene stranke, ki jih je prejel, nične in predlagal, da sodišče prve stopnje postopa po 76. členu ZDSS-1, ki se nanaša na ničnost upravnega akta in toženi stranki naloži, da izpolni obveznosti do nadomestila plače, ga odjavi iz zavarovanj in mu prizna pravico do polne invalidske pokojnine. Takšen zahtevek je nejasen in nepopoln, zato bi moralo sodišče prve stopnje postopati po 2. odstavku 73. člena ZDSS-1.
odškodninska odgovornost delavca - materialna škoda - poslovodna oseba - direktor - konkurenčna klavzula
Drugi odstavek 38. člena ZDR določa, da se konkurenčna klavzula lahko dogovori le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi iz pete alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožencu je bila po razrešitvi z mesta direktorja podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato tožencu ni mogoče očitati odškodninske odgovornosti zaradi kršitve konkurenčne klavzule, saj zaradi njene neveljavnosti ni podan element protipravnosti toženčevega ravnanja.