oprostitev plačila sodne takse - vpogled v javno evidenco
Glede na takšne zakonske zahteve, upoštevajoč predlog, ki ga je vložila toženka in javno dostopne podatke iz evidence AJPES (www.ajpes.si) o letnih poročilih (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida) za leto 2013, tudi v primerjavi z letom 2012 (sodišče ima pooblastilo za vpogled v takšno evidenco na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1), po presoji pritožbenega sodišča obstoje pogoji, da se toženko oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Do takšnega zaključka je prišlo na podlagi kritične presoje tako premoženjskega, finančnega, kot tudi likvidnostnega stanja toženke.
vročanje – vabilo na glavno obravnavo – fikcija vročitve – pravilnost vročitve – dokazovanje
Pritožnica ni predlagala dokaza z zaslišanjem prič. Zaslišanje prič je predlagala tožeča stranka in na naroku za glavno obravnavo ta dokazni predlog umaknila. Zaradi tega pa tožena stranka ne more biti prizadeta, saj bi lahko tudi sama predlagala zaslišanje prič, kar je sicer storila sedaj v pritožbenem postopku, kar pa je prepozno, zato pritožbeno sodišče tega ne more upoštevati.
spor majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave - pravočasnost navajanja dejstev - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
Iz dikcije 451. člena ZPP izhaja, da mora tožeča stranka v postopku spora majhne vrednosti navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Kot je že bilo omenjeno, je postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, specifičen, tako da imata stranki (po predlogu za izvršbo oziroma ugovoru zoper sklep o izvršbi), možnost vsaka še v eni vlogi navajati dejstva in predlagati dokaze (prva vloga), kar pa ne pomeni, da lahko v nadaljnji vlogi (druga vloga), v kateri odgovarjata na navedbe nasprotne stranke, dejstva, iz prve vloge dopolnjujeta ali v zvezi s temi dejstvi predlagata izvedbo dodatnih dokazov. Tega že citirana določba 451. člena ZPP ne dopušča. Tudi iz dikcije 452. člena ZPP izhaja, da lahko v postopku, ki se začne s tožbo, stranki odgovorita samo na navedbe v odgovoru na tožbo (tožeča stranka) oziroma na navedbe v pripravljalni vlogi, s katero je tožeča stranka odgovorila na navedbe v odgovoru na tožbo (tožena stranka). Povsem logičen je torej zaključek, da lahko stranki tudi v postopku, ki se je začel v izvršbi, v drugi pripravljalni vlogi odgovorita le na navedbe v vlogi, s katero je bila tožba (izvršilni predlog) dopolnjena oziroma na navedbe, ki jih je tožena stranka podala kot odgovor na navedbe v dopolnitvi tožbe. Svojih morebitnih pomanjkljivih navedb iz prve vloge z drugo vlogo ne morata dopolnjevati.
Namen določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ je (bil) v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov, ki dolgujejo plačilo upravniku, s tistimi etažnimi lastniki, ki za enako storitev dolgujejo neposredno dobavitelju (in katerih obveznosti zastarajo v enem letu). Uporaba te določbe v situacijah, kot je obravnavana, pa bi, nasprotno, v slabši položaj postavila tiste etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki za enake storitve dolgujejo neposredno dobaviteljem (ker ne gre za dobave za potrebe gospodinjstva, te terjatve ne zastarajo v enem letu).
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – mandatna pogodba – plačilo odvetnika
Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
URS člen 23, 23/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 221z, 221z/1, 221z/2.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - postopek prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - nedovoljenost izvršbe - zavrženje predloga za izvršbo - razlaga zakona - pravna praznina - pravica do sodnega varstva
Tudi v primeru ponovne prisilne poravnave velja, da skladno s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – druga pripravljalna vloga – pravica do izjave v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo zadnje pripravljalne vloge tožeče stranke, v kateri je pojasnjevala svoj tožbeni zahtevek, za svoje trditve ponudila dokaze in predlagala razpis naroka za glavno obravnavo. S tem je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je tožeči stranki onemogočilo pravico do izjave.
Celovita presoja premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja družbe pokaže, da tožnica ni izkazala, da ni sposobna zagotoviti sredstev za (obročno) plačilo sodne takse, ne da bi ogrozila svoje poslovanje. Družba še vedno ustvari toliko oziroma ima toliko premoženja, da sredstva lahko zagotovi, in to ne glede na blokado TRR, na katero se tožnica v pritožbi še posebej sklicuje.
OZ člen 287, 288. ZDoh-2 člen 4, 27, 27-5, 37, 37/1, 37/1-5, 59, 59/1, 125, 125/3, 126, 126/2, 283. ZDR člen 118. ZDR-1 člen 118. ZIZ člen 67. ZPIZ-2 člen 144. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSDP člen 9. ZSDP-1 člen 10. ZUTD člen 135. ZZVZZ člen 50, 58. ZZVZZ-M člen 6.
izterjava odškodnine delavca od delodajalca po določilih ZDR - ugovor dohodka iz delovnega razmerja, ki je podvržen plačilu davkov in prispevkov - višina dolga v bruto oz. neto znesku - nasprotna izvršba - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V zvezi s plačilom odškodnine na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR, ki jo je bil po izvršilnem naslovu dolžan plačati dolžnik upniku v znesku 7.200,00 EUR, pa je sodišče prve stopnje zavzelo materialnopravno napačno stališče. Odškodnina po 118. členu ZDR, ki je veljal v času izdaje izvršilnega postopka, sedaj pa vsebinsko enako določa 118. člen ZDR-1, je izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki se v 5. točki prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Po tej določbi dohodek iz delovnega razmerja vključuje tudi izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobne primere. Na drugi strani gre za odškodnino, ki ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača.
pooblastilo za sklenitev pogodbe - oblika pooblastila - konkludentna dejanja - zastopanje stranke
Pooblastilo je upravičenje za zastopanje, ki ga da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu (prvi odstavek 74. člena OZ), pri čemer je pravno pomembno to, da je pravni posel podelitve pooblastila razviden v zunanjem svetu, zlasti v smeri razpoznavnosti za drugo pogodbeno stranko. V konkretnem primeru (ob upoštevanju ustrezne skrbnosti pravdnih strank v poslovnem in pravnem prometu), je zato sodišče prve stopnje – glede na konkretno ugotovljena pravno pomembna dejstva, ki kažejo na konkludentno izraženo voljo tožene stranke – prišlo do pravilnega zaključka, da je bil S.S. s strani tožene stranke upravičen za zastopanje pri konkretnem poslu s tožečo stranko. Pravni posel podelitve pooblastila je lahko izražen izrecno (pisno ali ustno), lahko pa tudi s konkludentnimi dejanji stranke, ki pa morajo biti razvidna in razpoznavna navzven.
izvršilni naslov – sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika
Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika ni izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov bi bil le izvršljiv sklep o izvršbi 0001 Ig 2003/00258 z dne 14. 10. 2003 v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da v 8 dneh po vročitvi upniku poravna v predlogu navedeno terjatev (kondemnatorni del sklepa o izvršbi)
Tožnik je s podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi soglašal, da z določenim dnem namesto delodajalca prenosnika vstopi delodajalec prevzemnik (drugotožena stranka). Tožnik je spornega dne nastopil delo pri drugotoženi stranki in je pri drugotoženi stranki delo opravljal vse do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani drugotožene stranke. Temeljna podlaga (kavza) spornega aneksa je opravljanje dela tožnika za plačilo pri drugotoženi stranki. Takšna kavza je dopustna, zato aneks ni ničen.
sprememba delodajalca - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - likvidacija
Tožnici je prvotožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi uvedbe postopka redne likvidacije. Tožnica v tem sporu primarno uveljavlja reintegracijo k drugotoženi stranki kot delodajalcu prenosniku, oziroma podrejeno ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri tretjetoženi stranki, ki je prevzela dejavnost varovanja objekta za drugotoženo stranko. Tožnica zmotno razume prevzem delavcev tako, da je možno kadarkoli šteti, da je prišlo v preteklosti do prenosa dejavnosti oziroma dela podjetja in da lahko v vsakem primeru delavec preide nazaj k prenosniku, če mu pri prevzemniku preneha pogodba o zaposlitvi. Ker ne obstaja pogodbena zaveza drugotožene stranke niti zaveza na podlagi zakonske določbe, da prevzame tožnico v delovno razmerje potem, ko je prvotožena stranka sprejela sklep o likvidaciji, je tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko neutemeljen.
Prvotožena stranka svoje dejavnosti ni prenesla na tretjetoženo stranko. Tožnica je bila v spornem obdobju delavka prvotožene stranke, zato ni mogoče šteti, da bi bila tretjetožena stranka dolžna prevzeti tožnico na delo, tudi če je bila prvotožena stranka pogodbeni podizvajalec pri varovanju za tretjetoženo stranko. Zato tožničin zahtevek zoper tretjetoženo stranko ni utemeljen.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2. ZOFVI člen 109. OZ člen 15.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zaposlovanje strokovnih delavcev – nadomeščanje začasno odsotnega delavca – prenehanje delovnega razmerja – sprememba pogodbe o zaposlitvi – pogodbena volja strank - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Odločilnega pomena za presojo zakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi so okoliščine, znane ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in ne okoliščine, kakršne so bile ob prenehanju delovnega razmerja. Pogodba je veljavno sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ).
Pravdni stranki sta se dogovorili za spremembo pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 9. 2011, s pogodbo z dne 9. 2. 2012. Tožnica je podpisala pogodbo o zaposlitvi z dne 9. 2. 2012, v kateri je bilo določeno, da stranki sklepata delovno razmerje za določen čas, od 9. 2. 2012 do 31. 8. 2012, zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Pogodba se je izvajala. Tožnici je po poteku časa, navedenega v pogodbi, delovno razmerje prenehalo. S podpisom pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 2. 2012 je bila spremenjena pogodba z dne 1. 9. 2011. Obstajalo je soglasje volj strank, da delovno razmerje za določen čas traja do 31. 8. 2012. Zato tožbeni zahtevek, da je tožnici pogodba o zaposlitvi prenehala nezakonito, ni utemeljen.
Tožnik za delo psihiatričnega tehnika ni sposoben, je pa sposoben za drugo delo v svojem poklicu z omejitvami v polnem delovnem času. Pri tožniku je podana III. kategorija invalidnosti, v okviru katere lahko opravlja druga dela v polnem delovnem času z omejitvami. Pri tožniku ni podano takšno zdravstveno stanje, da bi se lahko razvrstil v I. kategorijo invalidnosti in da bi se mu na podlagi te razvrstitve priznale pravice, med drugim tudi pravica do invalidske pokojnine. Zato tožnikov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013233
ZDR člen 184. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - doktrina jajčne lupine - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Ob sklicevanju na doktrino „egg-shell skull“ (doktrino jajčne lupine) je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožnik upravičen do odškodnine za celoten obseg škode tudi glede degenerativnih sprememb, ki tožniku pred škodnim dogodkom niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v posledici škodnega dogodka, obseg škode večji.
Tožnica večino osnovnih življenjskih opravil opravlja samostojno, čeprav ob pomoči ortopedskih pripomočkov (pri kuhanju si pomaga z invalidskim vozičkom, sama se oblači, slači, obuva, sezuva, hrani, po stanovanju in zunaj se giba s pomočjo tehničnih pripomočkov). Zato ni upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063911
OZ člen 5, 243, 243/4.
pogodba o finančnem leasingu – skrbnost pri prodaji predmeta leasinga – tržna vrednost predmeta leasinga – razumni ukrepi za zmanjšanje škode – kršitev pogodbe – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – načelo vestnosti in poštenja
Bistveno v tem sporu ni, kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob odpovedi pogodbe, temveč ali je tožeča stranka pri zagotovitvi vnovčenja predmeta leasinga ravnala s potrebno skrbnostjo. Tožena stranka se je ob prodaji utemeljeno oprla na izdelano cenitev J. B. Zato bi bila lahko drugačna vrednost predmeta leasinga, kot jo je ugotovil v tem postopku postavljen izvedenec J. K., pomembna le, če bi tožena stranka v zvezi s tem zatrjevala določeno opustitev tožeče stranke.
Ravnanje tožene stranke, ko ne poplača prevzetih pogodbenih obveznosti, obenem pa se sklicuje na škodljivo opustitev tožeče stranke, ker predmeta leasinga ni prodala njej po višji ceni, kot jo je pridobila po nadomestni prodaji, nasprotuje načelu venire contra factum proprium.