male avtorske pravice – avtorski honorar – uporaba pravilnika – civilna kazen – kršitev avtorske pravice
Ker tarifa za izračun ustreznega honorarja predvideva tudi drugo metodo oziroma izračun omogoča na drug način, plačilo avtorskega honorarja za uporabo glasbe ni bilo ogroženo. Navedenih kršitev določb Pravilnika zato ni mogoče izenačiti s hudo malomarno ali namerno kršitvijo avtorskih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083356
ZPP člen 251, 253, 254, 254/1, 254/2, 254/3.
dejansko stanje – izvedenec – izvedensko mnenje – nejasnost izvedenskega mnenja – pripombe na izvedensko mnenje
Dvome in očitane pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju je potrebno odstraniti tako, da se zahteva dopolnitev v pravdi pridobljenega izvedenskega mnenja (pisna ali/in z zaslišanjem izvedenca). Če se s tem ne odstranijo pomanjkljivosti, se določi drugi izvedenec. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben strankin predlog. Zato bi moralo sodišče izvedenca zaslišati ali pa ga pozvati, naj mnenje dopolni tako, da pisno odgovori na pripombe tožene stranke.
začasni skrbnik zapuščine – stroški začasnega skrbnika zapuščine – zahteva za povrnitev stroškov
Zahteva začasnega skrbnika zapuščine za povrnitev stroškov mora biti opredeljena (v njej mora biti navedeno, kakšno delo in kdaj ga je skrbnik opravil ter koliko stroškov je s posameznim opravilom nastalo) in ni dovolj le navedba ocene višine stroškov.
pristojnost sodišča RS – trditveno in dokazno breme - uporaba tujega prava – Bosna in Hercegovina – družinski spor
Na tožniku je breme, da mora, če želi uporabiti ugodnost že v tožbi dovolj prepričljivo izkazati pravila tujega prava, ki bi v istovrstnem primeru utemeljila pristojnost sodišča tuje države. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da tožnik pri tem ni uspel, ker ni uspel izkazati ustreznega pravila tujega prava.
stroški ogrevanja – odklop od skupnega ogrevanja – etažna lastinina – skupna kotlovnica – skupni deli – prekluzija navajanja dejstev in dokazov – dopolnitev izvedenskega mnenja
Neutemeljeno je stališče tožene stranke, da kot solastnica ni dolžna nositi nobenih stroškov v zvezi s skupno stvarjo – kotlovnico, čeprav jo za ogrevanje svojega stanovanja ne uporablja.
Tožeča stranka utemeljeno zahteva od tožene stranke plačilo fiksnih stroškov ogrevanja, torej tistih stroškov, ki jih je etažni lastnik dolžan nositi kot solastnik skupnih delov, med katere sodi tudi kotlovnica. Gre torej za stroške, ki nastanejo, da kotlovnica normalno deluje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - dve odpovedi - nova odpoved - isti razlog
Glede na to, da je bila tožničina pogodba o zaposlitvi ob vročitvi izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 13. 5. 2013 že odpovedana iz istega razloga z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 10. 4. 2013, da je tožnica ob vročitvi druge odpovedi zoper prvo že sprožila sodni spor ter, da je takrat tudi že potekel s prvo odpovedjo določeni odpovedni rok, tožena stranka ni imela zakonske podlage za ponovno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Res je sicer, da tožnica ob podaji nove odpovedi pogodbe o zaposlitvi še ni bila odjavljena iz zavarovanja, čeprav je že potekel v prvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi določeni odpovedni rok, vendar to ne pomeni, da je tožena stranka že odpovedano pogodbo o zaposlitvi, o čemer je pred sodiščem že tekel spor, lahko zakonito še enkrat odpovedala iz istega razloga.
V primeru, ko ima stvar napako, zaradi katere njena uporaba pomeni povečano škodno nevarnost, za nastalo škodo oškodovancu odgovarja njen imetnik, in sicer po splošnem pravilu o objektivni odgovornosti. Napaka je namreč vzrok, ki izvira iz same stvari. V obravnavanem primeru je prav okvara pnevmatskega kladiva povzročila, da je orodje že ob dotiku s kakršnimkoli predmetom vanj nenadzorovano in z izjemno veliko silo izstrelilo žičnik večjih dimenzij, zaradi nastopa teh okoliščin pa je uporaba pnevmatskega kladiva zagotovo predstavljala povečano škodno nevarnost za tistega, ki je delal z njim. Pnevmatsko kladivo, s katerim se je poškodoval tožnik, je tako v danih okoliščinah predstavljalo nevarno stvar, navedeno dejstvo pa utemeljuje objektivno odgovornost zavarovanke tožene stranke in posledično odgovornost tožene stranke za nastalo škodo.
plačilo sodne takse v gotovini - plačilo pri blagajni sodišča - obvestitev pristojnega sodišča - dolžnost predložitve potrdila o plačilu sodne takse
Tožnik, ki je v teku postopka takso za postopek pred sodiščem prve stopnje plačal v gotovini pri blagajni sodišča, ki njegove zadeve ne obravnava, in pri tem navedel podatke, ki omogočajo identifikacijo plačane taksne obveznosti, razpravljajočega sodišča o plačilu ni bil dolžan obveščati.
ukinitev preživnine – dolžnost preživljanja polnoletnega otroka – redno šolanje
Sodišče se ne sme omejiti na presojo formalnega statusa toženca v šolskem sistemu, ampak mora vsebinsko presoditi njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe. V konkretnem primeru zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča sodišča prve stopnje manjka vsebinska presoja toženčevih prizadevanj v okviru študija strojništva (smer letalstvo). Takšno presojo je sodišče prve stopnje materialnopravno napačno opravilo le glede tiste oblike izobraževanja, v katero je bil toženec formalno vpisan.
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – zastaranje terjatve – začetek teka zastaranja – pasivnost upnika – primeren rok za upnikovo dejanje – materialno procesno vodstvo – prepoved spremembe zastaralnega roka
V primeru pasivnosti upnika velja, da kljub nedospelosti terjatve zaradi neizstavitve računa, opomina, ipd., začne teči zastaranje po poteku primernega roka za upnikovo dejanje.
Pripoznava dolga mora biti jasna in določna. Iz nje mora jasno izhajati, da dolžnik priznava, da upniku nekaj dolguje. Izjava, da je bila storitev opravljena, ne zadostuje.
Ni naloga sodišča, da stranko opozarja, da v postopku ne bo uspela, če določenih dejstev, ki jih zatrjuje nasprotna stranka, ne bo prerekala. Nasprotno; s takim ravnanjem bi sodišče kršilo načelo enakega obravnavanja strank.
DEDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070761
ZDKG člen 5, 14, 15. ZD člen 35, 46, 216, 217. ZZK-1 člen 46, 46/1. ZPOMZO-1 člen 3. ZPP člen 286, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/-14.
dedovanje zaščitene kmetije - revalorizacija terjatve - plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije - temeljna obrestna mera - vknjižba po uradni dolžnosti - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pravnomočni sklep o dedovanju - vknjižba zastavne pravice - zavarovanje terjatve dediča, ki ne deduje zaščitene kmetije - pogrebni stroški in stroški spomenika - vračunanje daril v dedni delež - izračun nujnega deleža - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije, se revalorizira po temeljni obrestni meri, ki jo izračunava in objavlja Statistični urad RS, kljub temu, da temeljna obrestna mera ni več predpisana.
Zavarovanje z zastavno pravico, odrejeno na podlagi 217. člena Zakona o dedovanju, je, enako kot določitev dedičev, stvar zapuščinskega postopka, zato se sklep o dedovanju tudi v tem delu v zemljiški knjigi realizira po uradni dolžnosti. Ne gre namreč za pravno poslovno razmerje strank, ki bi terjalo razpolagalni posel in njegovo zemljiškoknjižno realizacijo na osnovi predloga.
pogrebni stroški – dolg zapuščine – pravica iz zapuščine – vsebina sklepa o dedovanju
Če je eden od dedičev kril celotne pogrebne stroške, o njihovi povrnitvi pa z ostalimi dediči ni uspel doseči dogovora, bo lahko svojo terjatev uveljavljal v pravdnem postopku. Ker dolg zapuščine, kar so pogrebni stroški, ni pravica iz zapuščine, se zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o njem ne opredeljuje in ga ne zaobseže v sklepu o dedovanju.
Tožnica z zahtevkom zahteva, da tožena stranka opravi razpolagalni pravni posel. To bi lahko zahtevala, če bi se tožena stranka ali njena pravna prednica nasproti tožeči stranki k temu zavezali v zavezovalnem pravnem poslu. Ker takšne predpostavke tožeča stranka ni verjetno izkazala (v resnici je določno niti ni zatrjevala), je odločitev o tem, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, pravilna.
plačilo sodne takse za pritožbo v ponovljenem postopku – vštevanje sodne takse – načelo enkratnega plačila sodne takse
Če je bila zoper odločbo, s katero se je ta (novi) postopek končal, vložena pritožba, je začet nov pritožbeni postopek, za katerega je potrebno plačati takso. Tu ZST-1 ne določa nikakršnega vštevanja. Če je tako, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče kršilo načelo enkratnega plačila takse.
Nepomembno je, da je tudi tožeča stranka imela dostop do prostora z električno omarico in varovalkami ter da bi njene delavke v trgovini lahko preverile, ali stropne luči ne svetijo zaradi neprivite varovalke, saj druga toženka odprave posledic svojega motilnega dejanja (samo po sebi je razumljivo, da v neosvetljenem prostoru ob odsotnosti dnevne svetlobe ni mogoče neovirano poslovati) ne more prelagati na tožečo stranko. Zato je bil tožbeni zahtevek utemeljen tudi v delu, da se prvima dvema toženkama prepove izklapljanje elektrike.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080913
OZ člen 87, 87/1, 92. ZIZ člen 270, 272, 272/2.
uveljavljanje ničnosti – posledice ničnosti – zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – neznatna škoda
Ob izpolnjenih predpostavkah za ugotovitveno sodbo je poleg dajatvenega zahtevka lahko postavljen zahtevek za ugotovitev ničnosti, ni pa to nujno. Če je postavljen, gre za vmesni ugotovitveni zahtevek. Ničnost obstaja ali ne obstaja in to je predmet ugotavljanja in odločanja. Drugače kot pri oblikovalnih zahtevkih, s katerimi se obligacijsko razmerje preoblikuje in šele preoblikovanje tega razmerja ustvarja pravne posledice.
odmera sodne takse – sprememba vrednosti predmeta med postopkom
Sodišče prve stopnje se je pri odmeri sodne takse pravilno sklicevalo na določbo druge alineje prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri v takem primeru taksna obveznost nastane v trenutku, ko spis prispe k pristojnemu pravdnemu sodišču. Po podatkih spisa je bilo to 4.4.2014, kar pomeni, da je bila taksa pravilno odmerjena od takrat vtoževanega zneska 353.266,57 EUR. Tožeča stranka je zahtevek skrčila šele 19.6.2014, kar pomeni, da gre za situacijo iz 32. člena ZST-1, ki ureja spremembo vrednosti predmeta med postopkom.
stroški postopka - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Če se dolžnik sprijazni z denarno obveznostjo v izvršilnem naslovu in jo izpolni v paricijskem roku, ne pride v zamudo in ne bo dolžan plačati zamudnih obresti. Če pa se dolžnik ne sprijazni z obveznostjo v izvršilnem naslovu in zoper njega vloži pritožbo, kar je njegova ustavna pravica, s tem za čas odločanja o pritožbi prepreči nastanek pravnomočnosti. Vendar se s tem izpostavi kasnejšemu plačilu zakonskih zamudnih obresti. S pravnomočnostjo, ko je zavrnjena pritožba dolžnika in potrjena odločba sodišča prve stopnje, je dokončno urejeno razmerje med strankama in odločba je med njiju vnesla pravni mir. Zamudne obresti od 16. dne po vročitvi odločbe sodišča prve stopnje dolžniku, ne glede na vloženo pritožbo dolžnika, so tako izravnava za upnika, ki je moral na izpolnitev denarne obveznosti čakati več kot samo paricijski rok 15 dni po sodbi prve stopnje.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0057238
SPZ člen 99, 100. OZ člen 333, 333/2, 333/3.
varstvo solastnine – odpoved pogodbe – odpoved trajnega dolžniškega razmerja – odpoved pogodbe ob neprimernem času
Po stališču pravne teorije se odpoved pogodbe ne sme podati ob nepravem času, torej ob času, ko bi ena stranka spravila drugo stranko v težaven položaj, ki ne ustreza poslovnemu namenu sklenjenega posla. V konkretni zadevi bi stališče tožene stranke, ki mu je sledilo prvostopenjsko sodišče, pomenilo, da tožeča stranka pogodbenega dogovora o uporabi infrastrukture ne bi mogla odpovedati, dokler tožena stranka posluje oziroma dokler si ne uredi nujne poti oziroma pripadajočega zemljišča k objektom v drugih sodnih postopkih. To pa gotovo ne ustreza namenu sklenjenega dogovora in tudi zatrjevana poslovna škoda, ki naj bi nastala toženi stranki, ne more biti odločilna in ne more opravičiti poseganja tožene stranke v lastnino oziroma solastnino tožeče stranke ter preprečiti njeno negatorno varstvo.
Tožnik je škodo, ki jo vtožuje (tako premoženjsko kot nepremoženjsko) dobil že plačano in do odškodnine, ki jo v obravnavani zadevi vtožuje ni upravičen.