ZIZ člen 15. ZPP člen 142, 142/3, 337, 337/1. Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem in pravdnem postopku člen 8, 8-5, 8-5(3), 17, 17/5, 18, 18/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 72, 72/3.
vročanje - pooblaščeni vročevalec - nagrada in stroški vročevalca - dejansko prebivališče - poizvedbe o prebivališču - nedopustne pritožbene novote - pravilnost vročitve - naslov stalnega prebivališča – CRP
Vročevalec bi moral vsa pojasnila in dokazila v zvezi z zatrjevano pravilnostjo opravljene vročitve navesti oz. predložiti že v zahtevi za plačilo nagrade in povrnitev stroškov ali pa vsaj izkazati, da tega brez svoje krivde ni mogel storiti že tedaj.
Opravljena elektronska poizvedba v Centralnem registru prebivalstva (CRP) o naslovu dolžnikovega sedanjega stalnega prebivališča in podatek o neuspešnem poskusu rubeža pri dolžniku na tem naslovu v letu 2011 ne izkazujeta, da dolžnik v letu 2014 dejansko prebiva na navedenem naslovu.
Prepoved odtujitve in obremenitve vedno predstavlja določeno škodo, ki ne more biti neznatna, saj takšna prepoved omejuje lastnika v njegovi lastninski pravici.
Kljub temu, da je toženko kot pooblaščenec zastopal odvetnik, ni zmogla opredeliti svojega zdravstvenega stanja in svojih trditev podkrepiti z medicinsko dokumentacijo. Zgolj na podlagi njenih trditev sodišče prve stopnje ni moglo izključiti njene preživninske zmožnosti.
Tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki je primarno razpravno načelo, preiskovalno ga izpodriva le toliko, kolikor to zahtevajo koristi otrok ali oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. Toženka (mati otrok) v to kategorijo ne sodi.
Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijane sodbe opredelilo le do vprašanja, ali toženec (delavec tožeče stranke) odgovarja za delo ostalih delavcev in ali je odškodninsko odgovoren za škodo, ki naj bi bila povzročena z njegovim neustrezno opravljenim delom na objektu določenega naročnika in ni ugotavljalo, ali je toženec s svojim protipravnim ravnanjem tožeči stranki povzročil škodo pri delu na objektu drugega naročnika (kot je to trdila tožeča stranka). Ker gre za odločilno dejstvo, o katerem izpodbijana sodba razlogov nima, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odstop od pogodbe ne pomeni, da pogodbeno razmerje med strankama v celoti in retroaktivno preneha. V veljavi ostanejo pogodbene klavzule, za katere so se pogodbene stranke dogovorile, da se uporabljajo v primeru kršitve pogodbe, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko so se pravdne stranke dogovorile za pogodbeno kazen, ki je bila dogovorjena za primer zamude z izročitvijo nepremičnin po prenehanju najemnega razmerja.
Ker v skladu s splošnimi pogoji zavarovanje avtomobilskega kaska ne krije škode na zavarovanih stvareh zaradi škode, ki nastane zaradi kršitve zakonskih predpisov, bi tožnik kot zavarovanec moral dokazati, da bi do prometne nesreče prišlo tudi, če bi bile pnevmatike skladne s tehničnimi predpisi.
izvršljiv notarski zapis - elementi izvršilnega naslova - primeren izvršilni naslov
Eden od elementov izvršilnega naslova zoper osebno odgovornega dolžnika je predmet obveznosti, ne predmet ali sredstvo izvršbe.
Dodatni sporazum o zavarovanju denarne terjatve ne pomeni, da se mora upnik poplačati samo iz zastavljenega premoženja dolžnika oziroma da je lastnost izvršilnega naslova lahko priznana (izvršljivemu) notarskemu zapisu le v obsegu danega soglasja na predmetu oziroma sredstvu zavarovanja, kot je materialnopravno zmotno štelo sodišče prve stopnje. Če bi to držalo, potem upnik, ko bi dosegel prodajo zastavljenega premoženja in se z njim ne bi poplačal, ne bi mogel poseči po drugem premoženju dolžnika, čeprav ta jamči za obveznost z vsem svojim premoženjem. Ne bi bilo prav, da bi moral upnik čakati na konec izvršilnega postopka s prodajo zastavljenega premoženja in šele po neuspešnosti predlagati izvršbo z novim sredstvom. Morebiti že ob vložitvi predloga za izvršbo ve, da s prodajo zastavljenega premoženja ne bo niti približno poplačan in hkrati predlaga izvršbo na zastavljeno in dodatno premoženje dolžnika.
predhodna odredba - sredstva zavarovanja - rubež poslovni delež - dolžnik direktor, ne družbenik
Tožnik želi s prehodno odredbo doseči vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika v družbi. Ta namen je lahko dosežen le, če se doseže vpis zastavne pravice v sodnem registru na dolžnikovem poslovnem deležu v družbi. Ker dolžnik v predlogu navedenih družbah nima poslovnega deleža (več), temveč je zgolj direktor teh družb, tega namena ni moč doseči. Z dovolitvijo predlagane predhodne odredbe bi se namreč poseglo na premoženje družb, iz tega premoženja pa upnik ne bi mogel doseči poplačila svoje denarne terjatve.
zahtevek graditelja za povračilo vlaganj – obogatitveni princip – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – posest nepremičnine – posredna posest
Zastaralni roki za zahtevke graditelja tečejo od dneva, ki je ta izgubil posest nepremičnine. Za ta trenutek šteje tudi čas vložitve tožbe na izpraznitev nepremičnine. Ker je v stanovanju po izselitvi tožnikov še naprej živel njun sin, nista izgubila posesti in zastaralni roki niso tekli.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013150
ZPP člen 311, 311/1.
zavrženje tožbe - nedospele terjatve - plača
Glede na določila Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) obračun odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev zapade v plačilo konec januarja 2015. Z uveljavitvijo ZNIRPJU so dospele terjatve tožeče stranke postale nedospele. V primeru vtoževanja nedospelih terjatev se tožbeni zahtevek zavrne, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bi zato moralo o tožbenem zahtevku odločiti meritorno, ne pa tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082846
ZPP člen 8, 286, 286/2, 286b. OZ člen 131. ZOR člen 1064.
dokazno breme – dokazna ocena – škoda – pogodba o sefu
Na tožniku je bilo, da dokaže, da mu je v škodnem dogodku – ropu sefov – nastala škoda in v kakšni višini. Da bo moral v (sicer malo verjetnem) primeru ropa dokazovati vsebino sefa in bo morda glede tega v dokazni stiski, je vedel že ob podpisu pogodbe in sprejetju splošnih pogojev, in je to breme sprejel.
ZPP člen 7, 7/1, 216, 216/1, 216/2. ZZZDR člen 57, 59.
prosti preudarek - razpravno načelo - delež zakoncev na skupnem premoženju - ugotovitev nedopustnosti izvršbe - načelo celovitosti presoje vseh razmerij med zakoncema - pomoč sorodnikov - večji prispevek enega od zakoncev
Z odločanjem po prostem preudarku ni mogoče nadomeščati pomanjkljive ali povsem izostale trditvene in dokazne podlage pravdnih strank o določenih pravno relevantnih okoliščinah, npr. v konkretnem primeru o višini zaslužkov zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev.
Določanje višine deležev na skupnem premoženju zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev (59. člen ZZZDR) ne pomeni odločanja po prostem preudarku, temveč pravno presojo, ki ima svojo podlago v materialnopravni normi.
Tožnica je tekom postopka vedela, da se je nad toženko pričel postopek prisilne poravnave, kjer ji je bil del terjatve priznan, del pa pobotan, in najkasneje takrat bi morala tožnica tožbo (tudi) za ta del umakniti, ne pa da je pri njej vztrajala vse do izdaje sodbe in s tem povzročila stroške postopka.
trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče - nezadostne trditve
Trditev, da so bile obveznosti pravočasno, tekoče in v celoti poravnane, ni trditev o konkretnih dejstvih (plačilih), ampak gre za pravni standard, konkluzijo, ki jo izvede sodišče na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin. Ker trditev o dejanskih okoliščinah, s katerimi naj bi bila priča seznanjena, tožena stranka ni podala, priče ni potrebno zasliševati.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – posodobljeni seznam terjatev – rok – zavrnitev poenostavljene prisilne poravnave
Rok iz 4. odstavka 221.d člena ZFPPIPP je zakonski rok, ki ga ni dovoljeno podaljševati, posledice nespoštovanja navedenega roka pa določa 6. odstavek 221.d člena ZFPPIPP.
Ob dejstvu, da med pravdnima strankama ni sporno, da je gospodarsko poslopje v lasti tožnika in žene, je treba upoštevati, da sta tožnik in žena pridobila na podlagi izročilne pogodbe tudi pravico uporabe zemljišča, na katerem je ta stavba, in zemljišča, ki je namenjeno za njeno redno rabo, pri čemer v izročilni pogodbi obseg „pripadajočega“ funkcionalnega zemljišča ni bil točno določen (bil pa je določljiv). Na podlagi ZLNDL se je njuna pravica uporabe preoblikovala v lastninsko pravico.
Kadar se zavarovanec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja poškoduje v prometni nesreči, se škoda ZPIZ-a presoja po določbah ZOZP in ne po določbah ZPIZ-1. ZOZP namreč predstavlja v razmerju do ZPIZ-1 lex specialis.
privilegirana mladoletna priča – razumevanje pomena pravne dobrote
Za otroka, mlajšega od šest let, lahko sodišče samo presodi, da ni sposoben razumeti privilegija odpovedi pričevanja, zato ni potrebno angažirati izvedenca.
Obdolženemu se očita storitev kaznivega dejanja krive ovadbe, torej kaznivo dejanje zoper pravosodje. Upoštevaje varovano dobrino, zaslišanje obdolženčevih mladoletnih otrok ne bi bil sorazmeren ukrep za ugotavljanje kazenske odgovornosti obdolženega.
MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082373
OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 147, 147/1, 180, 186, 965. ZPP člen 286. ZZDej člen 45. ZPacP člen 20.
odškodninska odgovornost - temelje odgovornosti - protipravnost ravnanja - pojasnilna dolžnost - vsebina pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - spinalna anestezija - komplikacija - zapleti pri posegu - tveganja pri posegu - pojav paraplegije - skrbnost dobrega strokovnjaka - (ne)veljavnost privolitve v poseg - vzročna zveza - zdravniška/strokovna napaka – solidarna odgovornost – odgovornost delodajalca – zavarovanje pred odgovrnostjo
Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti se od zdravnika pričakuje, da pacienta opozori na redne rizike posameznega posega, to je tiste, ko so tipični, torej lastni samemu posegu in tiste, ki so statistično pogostejši, tipičnost in pogostost sta dve različni kategoriji. Kadar gre za redek zaplet, so bolj kot pogostost zapleta, pomembni nujnost posega, teža posledic in specifičnost tveganja.
Pogoj za izražanje resnične in svobodne volje je poznavanje položaja, torej bolnikova obveščenost o svojem stanju in možnostih. Zato opustitvi pojasnilne dolžnosti lahko pripišemo škodo, ki nastane zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi se mu bil bolnik sicer lahko izognil, če bi bil s svojim položajem pravilno in popolno seznanjen.
Etažna lastnica ni bila sposobna razumeti pred izključitveno tožbo prejetega opozorila o kršitvah temeljnih pravil sosedskega sožitja, zato ji ni bilo omogočeno, da bi se na ta poziv odzvala in kršitev odpravila. Pogojev za njeno izključitev iz večstanovanjske stavbe zato ni. Dejstvo, da ji v tistem obdobju poslovna sposobnost še ni bila odvzeta, ni odločilno, kajti pogoj za izključitev je dejanska možnost etažnega lastnika, da kršitev odpravi.