ZDR člen 141, 14/2. ZEPDSV člen 18, 18/1, 19, 19/2.
plača - plačilo za delo - pobot izplačila plače - soglasje - nadurno delo - nadure
Čas prevoza od sedeža tožene stranke do gradbišč spada v (efektivni) delovni čas delavca po drugem odstavku 141. člena ZDR, saj je v tem času delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec v primeru nevestnega dela delavca v skladu z določbami ZDR na voljo različne institute (disciplinske sankcije, redno ali izredno odpoved delovnega razmerja), kar pa ne vpliva na njegovo temeljno obveznost izplačila plače (in plačila za opravljene nadure).
Tožnik je v vtoževanem obdobju opravil večje število nadur, pri čemer mu je tožena stranka izplačala le del teh nadur. Zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – oddajanje v najem – dokazovanje koristi – tržna najemnina – zakonske zamudne obresti – dokazno breme
Odmena iz 2. odstavka 72. člena ZDen mora temeljiti na določenih dejanskih okoliščinah, ki izkazujejo, da bi upravičenec konkretno opredeljeno in določeno korist dejansko tudi imel. Navedena dejstva (kako bi nepremičnino dejansko uporabljal oziroma ekonomsko izkoriščal) je dolžan zatrjevati in dokazati upravičenec.
Toženka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za odbitje vlaganj oziroma stroškov v višini 40% (kolikor znaša v postopku odmere davka od najemnin višina normiranih stroškov). Pavšalno sklicevanje na avtomatizem iz davčnega postopka ne zadošča, da bi sodišče konkretno neizkazane stroške upoštevalo in odštelo od ugotovljenega zneska prejetih koristi.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082856
OZ člen 165, 168, 168/2, 299, 299/1, 299/2, 378. ZOZP člen 20a, 20a/2.
delno plačilo odškodnine – revalorizacija že plačane odškodnine – zapadlost terjatve – zamuda zavarovalnice – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V primeru delnega plačila se plačani zneski revalorizirajo le, če sodišče odmeri denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo ali denarno odškodnino za povrnitev premoženjske škode, ki je odmerjena po cenah na dan sodne odločbe.
ZIZ člen 41, 41/7, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – pravdni postopek – prirejenost dokazov – obrazloženost sklepa – dogovor o krajevni pristojnosti – izpodbijanje dogovora
Dolžnikove navedbe, da je z upnikom sodeloval na podlagi ustnega dogovora, upnik pa svojih obveznosti ni izpolnjeval v dogovorjenih rokih in z ustrezno skrbnostjo, zato je dolžniku nastajala škoda, ki je po višini presegala upnikovo terjatev, posledično je dolžnik sodelovanje prekinil, predstavljajo pravno relevantna dejstva, v zvezi s katerimi je dolžnik predlagal tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika, zato je njegov ugovor obrazložen.
Dokazna sredstva po določbah ZPP so načelno enakovredna oziroma so si med seboj prirejena, kar pomeni, da se vsako dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih.
Odločitev, da je ugovor obrazložen, ni odločitev o utemeljenosti ugovora in ne gre za meritorno odločanje v pravem pomenu (o utemeljenosti ugovora bo odločeno v pravdnem postopku), zato se podrobnejša obrazložitev po ustaljeni sodni praksi ne zahteva.
Upnik je v predlogu za izvršbo označil dogovor o krajevni pristojnosti, ki mu je dolžnik v ugovoru nasprotoval. Sodišče prve stopnje je za krajevno pristojno določilo Okrožno sodišče v Ljubljani, v obrazložitev take odločitve pa ni navedlo nobenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo izpodbijani sklep v tem delu sploh mogoče preizkusiti.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081386
ZJN-2 člen 4, 4/6. OZ člen 190, 631. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 5, 5/4, 6.
gradbena pogodba – neposredna zahteva podizvajalcev do naročnika – neposredno plačilo podizvajalcu – pooblastilo naročniku – potrjen račun – potrjena situacija – zakonita cesija – podzakonski akt – kogentnost določb – neupravičena pridobitev
V uredbi se določijo le natančna pravila za izvedbo naročnikove obveznosti neposrednega plačevanja podizvajalcev, sama obveza neposrednega plačila pa izhaja iz zakonskega določila ZJN-2. Pritožbene navedbe, ki izpodbijajo kogentnost ureditve neposrednega plačila podizvajalcu, niso utemeljene. V zvezi z vprašanjem neposrednega plačevanja podizvajalcev, ko je bilo to še v povojih, se izreklo tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-264/99, ki neustavnosti podzakonske ureditve ukrepov za zagotovitev neposrednega plačevanja podizvajalcem ni ugotovilo.
razmerje med starši in otroki – določitev preživnine - preživljanje mladoletnega otroka - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca – porazdelitev preživninskega bremena
Določitev preživnine je zlasti vrednotno in ne matematično opravilo. Sodišče mora predvsem oceniti - ne pa natančno izračunati - višino potreb otrok, pri tem pa ga vodi srednja, povprečna mera, uveljavljena sodna praksa in okoliščine konkretnega primera.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - trditvena podlaga - verjetno izkazana terjatev - objektivna nevarnost - konkretna nevarnost
Pritožbena teza, da tožeča stranka ni podala nobenih trditev o verjetni izkazanosti nedenarne terjatve, je neutemeljena. Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila skupaj s tožbo, izrecno navedla, da se glede razlogov za izdajo začasne odredbe v celoti sklicuje na tožbeno naracijo. V tožbeni naraciji je svojo terjatev v zadostni meri konkretizirala, tako da je mogoč preizkus izkazanosti njene nedenarne terjatve na podlagi standarda verjetnosti.
ZFPPIPP člen 145, 245/1, 245/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1–4, 207, 208, 208/1.
začetek stečajnega postopka – prehod pooblastil na stečajnega upravitelja – prekinitev pravdnega postopka – nedovoljena pravdna dejanja – izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse
Med nedovoljena pravdna dejanja, oziroma pravdna dejanja, ki zaradi prekinitve nimajo nikakršnih pravnih učinkov, sodi tudi izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse.
ZIZ člen 56. ZUstS člen 44. Odločba Ustavnega sodišča U-I- 148/2014.
ugovor po izteku roka - predhodna odredba - dovoljenost ugovora po izteku roka - sprememba materialnega prava - sprememba sodne prakse
Ni mogoče šteti, da je z izdajo odločbe Ustavnega sodišča U-I-148/2014 z dne 10. 7. 2014 nastopilo dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev upnika, saj se dejstvo izdaje odločbe Ustavnega sodišča ne nanaša na obstoj terjatve upnika, temveč na materialnopravno presojo oziroma spremembo pravne podlage za izdajo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo, zaradi katere pa ni mogoče vložiti ugovora po izteku roka oziroma ugovor po izteku roka iz tega razloga ni dovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0082361
ZPP člen 286. SPZ člen 48, 48/1.
prekluzija - dokazovanje vrednosti stanovanja - plačilo za delo - financiranje gradnje - gradnja na tujem svetu - superficies solo cedit - obogatitveni zahtevek - spor znotraj družinske skupnosti - plačilo predujma za izvedenca
Prepoznih navedb tožene stranke, vezanih na mnenje izvedenca, se ne upošteva, kar pomeni, da je treba sprejeti oceno vrednosti stanovanja, kot jo je izvedenec pojasnil v svojem mnenju. Sicer bi bil izničen namen prekluzije, sodišču prve stopnje pa prepuščeno, da pri tem, katere navedbe bo upoštevalo, ravna arbitrarno.
storitve upravnika - rezervni sklad - nekonkretizirane navedbe tožnice - obratovalni stroški - aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad - nespecificirane terjatve - nepredložitev listinske dokumentacije - solidarna odgovornost tožencev
Pomanjkljive trditve o podlagi in višini vtoževanih zahtevkov ter sklicevanje na predloženo listinsko dokumentacijo ne zadošča. Naloga sodišča pa tudi ni, da samo iz obsežnih prilog razbira, kateri del zahtevka bi bil ob upoštevanju vseh podatkov, ki izhajajo iz dokaznih listin, za katere tožnica konkretizirano ne pojasni, kaj izkazujejo, morda utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082369
OZ člen 766, 766/1, 766/3, 782, 782/1, 782/3. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o naročilu - zastopanje v denacionalizacijskem postopku - pooblastilo za zastopanje - pravica do plačila za trud - odpoved pooblastila - izpolnitev obveznosti iz naslova zastopanja do odpovedi pooblastila – zavrnitev dokaznega predloga
Tožnik je upravičen do plačila za trud glede premoženja, ki je bilo vrnjeno že pred odpovedjo pooblastila, ne pa tudi za objekt, ki ob zaključku glavne obravnave v prvem postopku (in še sedaj) ni vrnjen.
USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083900
URS člen 15, 15/1, 25. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6. ZPP člen 156, 156/1, 359.
prepoved reformatio in peus – ponovno odločanje – manj ugodna odločitev – pravica do pravnega sredstva – poslabšanje pravnega položaja pritožnika - neposredno uresničevanje človekovih pravic – stroški – potrebni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški - naključje, ki se je primerilo stranki
Iz določb ZPP sicer res izhaja izrecna prepoved spremembe odločbe v škodo edinega pritožnika (prepoved reformatio in peus) le za sodišče druge stopnje (359. člen ZPP), vendar pa ta prepoved ne more veljati samo za sodišče druge stopnje, temveč tudi za ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje.
trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – substanciranje dejanskih navedb – informativni dokaz
Ugovori tožene stranke so pavšalni. Ne zadostuje le zanikanje obveznosti in posplošene trditve, da blago v obračunanih količinah ni bilo dobavljeno ter da storitve niso bile opravljene. Da bi se tožena stranka uspešno branila, bi morala konkretizirano nasprotovati terjatvi tožeče stranke. Tožena stranka bi morala navesti dejstva in pojasniti, zakaj terjatve, ki so izkazane z računi, ni poravnala oziroma jih ni dolžna poravnati.
Takoimenovani „informativni dokazi“ v pravdnem postopku niso dovoljeni. V določenih izjemnih primerih velja omilitev zahteve glede substanciranja dejanskih navedb v primerih, ko mora stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Vendar v konkretni zadevi ne gre za takšno situacijo in se tožena stranka ne more sklicevati na nepoznavanje poslovanja njene pripojene družbe, saj je to stvar njenega notranjega razmerja (oziroma morebitne odškodninske odgovornosti tretje osebe, če dejansko protipravno zadržuje poslovno dokumentacijo in s tem onemogoča toženi stranki dokazovanje dejstev v tem postopku).
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Tožnik je bil z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti. Priznana mu je bila pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Za delo na delovnem mestu cestninski nadzornik ni več sposoben. Zato je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga, saj je bil resnični razlog za odpoved tožnikova invalidnost. Hkrati pa mu je ponudila pogodbo o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev, ker drugega delovnega mesta ni imela. Kljub temu, da je tožena stranka tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz neutemeljenega razloga, ni mogoče zaključiti, da je zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je posledično podana protipravnost njenega ravnanja.
Ker je tožena stranka tožniku ponudila zaposlitev na neustreznem delovnem mestu, je tožniku sodišče prve stopnje prisodilo sorazmerni del odpravnine, do česar je glede na določbo četrtega odstavka 90. člena ZDR upravičen. Zato ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka ravnala protipravno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081382
OZ člen 639, 639/3. ZPP člen 287, 287/1, 286b, 286b/1.
podjemna pogodba – naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla – notifikacija napak – rok za odpravo napak – odstop – trditveno breme – izvedba dokazov – pritožbene novote – prekluzija
Da je notifikacija napak pravilna, morajo biti napake po presoji pritožbenega sodišča jasno opredeljene do te mere, da podjemnik natančno ve, kaj je njegova izpolnitvena dolžnost in torej kakšno ravnanje od njega terja naročnik oziroma kaj šteje naročnik za uspešno opravljeno delo.
Prvostopenjsko sodišče izvaja in presoja dokaze le v zvezi z zatrjevanimi, pa med pravdnima strankama spornimi dejstvi.
ZOR člen 262, 358. ZGD-1 člen 592. ZIZ člen 271, 272, 273.
trajno dolžniško razmerje – prenehanje razmerja - odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe - kršitev pogodbe - odpovedni rok - odstop od pogodbe - začasna odredba - pripojitev družbe - subjektivna nevarnost
Pogodbi zvesta stranka ima odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve le, v kolikor uresniči pravico odstopiti od pogodbe, in le, če pogodba preneha, je pogodbi zvesta stranka prosta svoje nasprotne obveznosti in tudi svoje obveznosti, da sama sprejme izpolnitev kršilca. Če pogodba ne preneha, lahko kršilec povsem veljavno izpolni tudi kasneje in zavrnitev takšne izpolnitve pomeni kršitev obveznosti prej zveste stranke
Obligacijsko razmerje med pravdnima strankama je imelo naravo trajnega dolžniškega razmerja. Upnik ima pravico zahtevati od dolžnika tisto, kar je zapadlo, preden je obveznost prenehala s pretekom roka ali z odpovedjo.
Zavarovanje iz 592. člena ZGD-1 je mišljeno le upnikom nezapadlih, negotovih ali pogojnih terjatev, oziroma terjatev, ki še niso iztožljive.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082836
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 16, 17. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 6. OZ člen 14, 50, 50/1, 87, 193. ZPP člen 115, 115/2, 337, 337/1. ZPotK-1 člen 27, 27/3.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniške pogodbe - pristojnost za potrošniške pogodbe - ničnost pogodbe - dovoljenje ministrstva, pristojnega za varstvo potrošnikov - dogovor o pristojnosti - uporaba slovenskega prava - preložitev naroka
Kljub določbi kreditne pogodbe o uporabi prava Češke republike tožnica kot potrošnik ni smela biti prikrajšana za zaščito, ki ji jo zagotavljajo določbe predpisov Republike Slovenije, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom.
Za sklenitev sporne kreditne pogodbe toženki nista imeli dovoljenja pristojnega organa, zato je bila kreditna pogodba nična (3. odstavek 27. člena ZPotK-1).