pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – opuščena vodna struga – priposestvovanje – dobrovernost – dobra vera
409 ODZ, po katerem imajo v primeru spremembe vodne struge lastniki nepremičnin, po katerih teče nova struga, pravico do odškodovanja iz zapuščene struge ali njene vrednosti, ne daje podlage za pridobitev lastninske pravice na opuščeni vodni strugi na podlagi zakona.
Ker sta tako tožnica kot njen pravni prednik vedela, da je sporna nepremičnina predstavljala opuščeno strugo potoka in da v zvezi s pridobitvijo sporne nepremičnine ni tekel noben postopek, poleg tega pa je bila do leta 2007 v zemljiški knjigi vpisana kot javno dobro, njuna posest sporne nepremičnine ni bila dobroverna.
pravdni stroški – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – umik predloga za izvršbo – ugovor tretjega – povod za tožbo
Tožena stranka je z vložitvijo predloga za izvršbo in s svojim nasprotovanjem ugovoru tretjega, ki ga je v izvršilnem postopku vložila tožeča stranka, tožeči stranki dala povod za tožbo. Ob upoštevanju navedenega, in ker je tožena stranka umaknila predlog za izvršbo, je pravilna odločitev sodišča, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083380
ZPP člen 8. OZ člen 87, 87/1, 567.
darilna pogodba – vrnitev darila – pogodba o preužitku – vsebina pogodbe – dejansko stanje – dokazna ocena – ničnost – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazna ocena mora vsebovati presojo vsakega dokaza posebej, torej jasno oceno posameznega dokaza z jasno navedbo, zakaj mu sodišče verjame/sledi, ki mora biti preverljivo obrazložena, nato primerjavo posameznih dokazov med seboj, nazadnje pa še končno oceno, ki upošteva uspeh celotnega postopka. Sodišče prve stopnje navedenega metodološkega napotka, ki je uzakonjen v 8. členu ZPP, ni upoštevalo, na kar smiselno opozarja tožnica v pritožbi, zaradi česar je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost postopka.
Predmet dokazovanja so le trditve o odločilnih, torej pravno pomembnih dejstvih. Odločitev o izvedbi dokazov je omejena s trditvami, nato pa še s pravnorelevantnostjo dejstev, ki so predmet teh trditev.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti, ki mora biti podan hkrati z objektivnim, je podan takrat, če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.
Sodišče prve stopnje bi lahko zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka le, če ne bi obravnavalo kakšne bistvene dejanske navedbe tožnice, ki zadeva odločilna dejstva, česar pa ni storilo. Vsekakor se sodišču ni treba ukvarjati z nepomembnimi dejanskimi navedbami, ki se izkažejo kot nerelevantna.
povrnitev stroškov postopka – rok za priglasitev stroškov – umik tožbe – ustavitev postopka
Tožena stranka ni bila dolžna računati z morebitno ustavitvijo postopka in sproti, ob vsakem procesnem dejanju, priglašati pravdnih stroškov, zato jih je pravilno priglasila v postavljenem roku petnajstih dni, ko je bila seznanjena z umikom tožbe.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - osebni stečaj - prepoved dovolitve izvršbe - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - čas nastanka terjatve - življenjski stroški - narava terjatve
Pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v stečajnem postopku, velja tudi za postopek osebnega stečaja (383. člen ZFPPIPP), izjeme od tega pravila pa so predvidene izključno v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP in v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP.
Določba 131. člena ZFPPIPP se (razen v primerih izjem) uporablja za vse izvršilne postopke, in sicer že v fazi preizkusa dovoljenosti predloga za izvršbo.
Iz zavrnilnega dela sodbe, ki se glasi: „Višji tožbeni zahtevek se zavrne.“ ni razvidno, kaj je z njim obseženo, ni jasen in ga ni mogoče preizkusiti. V izreku sodbe mora biti določno opredeljeno, kakšen tožbeni zahtevek se zavrne. Pravnomočen postane le izrek.
Sodba ne obrazloži, katere dokaze in zakaj jih je zavrnilo. Navedba v sodbi, da je „ostale dokaze zavrnilo, saj izvedeni dokazi nudijo dovolj podlage za odločitev o utemeljenosti zahtevka, kot sledi iz nadaljevanja obrazložitve“, ne ustreza standardu obrazloženosti zavrnitve dokaznih predlogov strank. Gre za pavšalno zavrnitev.
Upoštevan soprispevek je vezan na določno uveljavljan ugovor toženke, ki ga ni postavila. Zgolj neobrazložena, neopredeljena navedba, po prejemu izvedenskega mnenja izvedenca T., da je tožnik soprispeval, ne zadošča.
razmerja staršev in otrok - preživljanje polnoletnih otrok - redno šolanje - pravni standard - upravičen razlog za zastoj pri šolanju
Redno šolanje je pravdni standard, ki zahteva ustrezne dejanske ugotovitve pri presoji, ali gre za prenehanje rednega šolanja. Izvršilni naslov, ki je podlaga za izterjavo preživnine, lahko ob izostanku rednega šolanja ugasne le ob upravičenih razlogih. Na upniku je, da v primeru, ko zatrjuje redno šolanje, navede in z dokazi podpre svoje trditve o tem, da je do zastoja oziroma prekinitve v rednem šolanju prišlo iz razlogov, ki bi bili lahko upravičeni razlogi, zaradi katerih izvršilni naslov po plačevanju preživnine ne bi ugasnil. Upnik mora te trditve podati že v predlogu za izvršbo oziroma najkasneje v odgovoru na ugovor.
Kot dokaz opravljene vročitve ima vročilnica sicer vse elemente javne listine (sestavljena je na predpisanem obrazcu in izdana s strani pristojnega organa) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno, vendar je dovoljeno dokazovati, da so ugotovljena dejstva neresnična ali da je nepravilno sestavljena.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0052779
ZIZ člen 34, 57. OZ člen 343, 365, 1034. SPZ člen 154, 266, 266/2. ZTLR člen 63, 63/1.
izbris pravne osebe brez likvidacije - prenehanje obveznosti - akcesorne terjatve - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča - pretrganje zastaranja terjatve nasproti zastavnemu dolžniku - prenehanje hipoteke - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - odgovor na ugovor - vročitev odgovora na ugovor
Ker za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor dolžniku ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti.
V letu 1998 zoper dolžnika res ni bil vložen noben predlog za izvršbo, temveč je bil le ta vložen zoper družbo K d.o.o. Vendar pa je bilo z navedenim postopkom zastaranje pretrgano tudi zoper pritožnika. Pri tem je treba izhajati iz analogne uporabe določbe 1034. člena OZ (1019. člena ZOR), da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi nasproti poroku, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika. S tem je namreč tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva in tudi zastave za tuj dolg, ki utrjujeta obveznost in povečujeta upnikovo varnost in ga varujeta pred tveganji, če dolžnik svoje obveznosti ne bo hotel ali mogel izpolniti.
Dejstvo, da upnik ni predlagal tretje javne dražbe, ne pomeni, da je odstopil od izterjave terjatve, ki jo je zavaroval s hipoteko, vpisano v zemljiški knjigi. V konkretnem primeru pa hipoteka ne bi mogla ugasniti niti s potekom 10 let od dneva dospelosti zavarovane terjatve, kot je to določeno v 154. členu SPZ, saj je nastala z vknjižbo v zemljiški knjigi v letu 1998, torej po določbah tedaj veljavnega ZTLR, ki je določal, da je za zavarovanje neke terjatve nepremičnina lahko obremenjena z zastavno pravico v dobro upnika (hipoteka), ta pa je upravičen zahtevati na način, predviden z zakonom, poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepremičnine. Bistveni del hipoteke je poplačilna pravica, sodno uveljavljanje poplačilne pravice pa po takratni veljavni zakonodaji ni bilo časovno omejeno (prim. tudi 2. odstavek 266. člena SPZ).
ZIZ člen 9, 9/2, 61, 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – pravdni postopek – pritožba dolžnika – nedovoljena pritožba – pravni interes
Edine možne načine postopanja v primeru vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine predpisujeta določbi 61. in 62. člena ZIZ. Če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi v celoti oziroma v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo terjatve, postane obstoj te terjatve sporen. Ob pogoju, da dolžnikov ugovor izpolnjuje formalne predpostavke in je obrazložen, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, ter nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. To pomeni, da se v primeru dolžnikovega ugovora o dajatvenem (kondemnatornem) delu sklepa o izvršbi ne odloča v izvršilnem postopku, temveč v pravdi. Navedeni določbi torej odločitve, kakršno je v zavrženi in v obravnavani pritožbi ter že prej v ugovoru zahteval dolžnik (razveljavitev sklepa o izvršbi v celoti, zavrženje predloga za izvršbo, ustavitev postopka in preklic izvršilnih dejanj), ne omogočata.
odškodnina po 73. členu ZDen – aktivna legitimacija – zavezanec za vrnitev – upravljavec nepremičnin
Pravico od odškodnine po 73. členu ZDen imajo samo tisti izmed zavezancev, ki so, prvič, nepremičnino vrnili iz lastnih sredstev, in drugič, so to nepremičnino pred tem odplačno pridobili. Predlagateljica niti ne trdi, da je/bi bila lastnica. V predlogu je navedla je imela pravico uporabe, po ugotovitvah sodišča prve stopnje pa je kot javni zavod upravljavec nepremičnin, katerih lastnica je Republika Slovenija (enako bi veljalo tudi za sporno), zato s predlogom ne more uspeti.
Ker je obravnavano tožbo v imenu mladoletne tožnice vložil njen oče, kateremu tožnica ni bila zaupana v varstvo in vzgojo, je odločitev sodišča o zavrženju tožbe pravilna.
razlaga splošnih pogojev zavarovanja – vihar – škoda
V 3. členu Splošnih pogojev za zavarovanje sončnih elektrarn tožene stranke je med definicijami posameznih nevarnosti vihar opredeljen kot veter, ki je pihal s hitrostjo najmanj 17,2 m/s, oziroma 62 km/h. Splošni pogoji ne zahtevajo, da bi bilo veter v kraju škodnega dogodka treba izmeriti prav prek merilnega mesta. Sodišče prve stopnje je zato sklep, da je šlo na kritičnih krajih za vihar, lahko izpeljalo tako, da je sledilo dokazom tožeče stranke, iz katerih izhaja, da so bile viharne vrednosti vetra izmerjene v okoliških krajih, z veliko verjetnostjo tudi v kritičnih krajih, ter na podlagi zaslišanja priče.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082863
URS člen 26. OZ člen 184. ZOR člen 204.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – protipravno ravnanje sodnika – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze
Vzročna zveza je bila pretrgana z opustitvijo tožnice same, ker zoper sodbo pritožbenega sodišča ni vložila izrednega pravnega sredstva revizije, v katerem bi Vrhovno sodišče RS lahko odpravilo zatrjevano napačno odločitev višjega sodišča o prisoji odškodnine za nepremoženjsko škodo že umrlemu tožniku. Vložitev revizije zoper pravnomočno sodbo je bila glede na okoliščine in izjemnost primera dolžnostno ravnanje tožnice in ne le njena pravica, ki jo po lastni presoji izkoristi ali ne.
prijava terjatev v stečaju – nepopolna prijava – poziv na dopolnitev – stroški ugotavljanja obstoja terjatve
Če je prijava terjatve pomanjkljiva, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je ta prerekana.
ZPP člen 286, 339, 339/2,339/2-8. ZVEtL člen 13, 17, 23, 23-3, 23a. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine – prekluzija – poseg v pravico do izjave
V kolikor se stranka z vsebino vloge seznani z vpogledom v spis, ji je s tem dana možnost, da se o njej tudi izjavi, ne glede na to, da ji sicer formalno ni bila vročena.
intervalna priobčitev fonogramov med/pred/po glasbenih nastopih v živo - glasbeni nastopi v živo - tarifa Zavoda IPF - razlaga tarife - neuporabna začasna tarifa - druge množične prireditve različnih vrst - višina nadomestila - vrsta uporabe fonogramov
Čim je mogoče posamezno vrsto uporabe fonogramov uvrstiti v tarifo, ki je bila sprejeta po rednem postopku oziroma v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZASP, kot je to mogoče v konkretnem primeru, ni pogojev za sprejem začasne tarife. Pravica kolektivne organizacije, da sprejme začasno tarifo, je zakonska izjema, ki jo je treba razlagati restriktivno. Ni namenjena enostranski korekciji razmerij med višinami posameznih nadomestil iz redne tarife za nazaj, tako da bi bila upoštevana vloga, ki jo ima priobčitev fonograma na posamezni prireditvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - GRADBENIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082349
OZ člen 131, 187. ZGO-1 člen 84. ZPP člen 70, 70-6, 154, 154/3, 247, 247/2.
solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - odgovornost več oseb za isto škodo - gradbena pogodba - izvajanje del na nepremičnini - objektivna odgovornost - odškodninska odgovornost izvajalca gradbenih del - krivdna odgovornost - protipravnost izvajalčevega ravnanja res ipsa loquitur - prepoved povzročanja škode - neminem laedere - postavitev drugega izvedenca - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca
V danem primeru je protipravno ravnanje v kršitvi temeljnega načela prepovedi povzročanja škode. Če je zaradi sanacije sosednjega objekta v tožničinega vdrla voda in so na njem nastale razpoke, je očitno, da je izvajalec to načelo prekršil. Gre za tipičen primer, kjer pride do izraza pravni rek res ipsa loquitur, ki izraža načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim pravilom. Nesporna predhodna tožničina opozorila (še iz postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja) kažejo na to, da nastanek škode ni bil nepredvidljiv. Ker jo je izvajalec (kljub temu) povzročil, in to svojim aktivnim (ne pasivnim) ravnanjem, ni pa dokazal, da je do škode prišlo brez njegove krivde, je krivdno odškodninsko odgovoren.