OZ člen 9, 344, 346, 346/1, 346/1-6, 349, 355, 355/1, 355/1-6, 355/2, 381. SZ-1 člen 2, 2/2.
upravnik poslovne stavbe – terjatve upravnika – stroški upravljanja – obratovalni stroški – pogodba o upravljanju – verzija – zastaranje – enoletni zastaralni rok – terjatev iz gospodarskih pogodb – splošni zastaralni rok – dolžnost izpolnitve obveznosti – procesne obresti
Če imajo stroški pogodbeno podlago in če je obe pravdni stranki mogoče opredeliti kot gospodarska subjekta, terjatve iz tega naslova zastarajo v triletnem zastaralnem roku. Če temeljijo na neupravičeni obogatitvi, pa zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Tožnik se, kljub pozivu sodišča prve stopnje, ni izjasnil, ali je njegovo vlogo šteti kot revizijo, vloženo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, zato je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
odločitev o stroških – končni sklep – posebni sklep
V obravnavanem primeru je bil postopek ustavljen le v zvezi s predlogom prvotnega predlagatelja. Do umika predloga je prišlo med postopkom, ki se bo zdaj nadaljeval z dosedanjimi udeleženci kot novimi predlagatelji. Pritožnikova pravica do povračila stroškov, ki so mu nastali v zvezi z obravnavanjem prvotnega predloga, zato očitno ni odvisna od odločbe o glavni stvari. Sodišče prve stopnje bo zato moralo o pritožnikovih priglašenih stroških odločiti s posebnim sklepom.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003947
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - neizpolnitev obveznosti - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
Tudi če storilec dejansko s strani izvajalske organizacije ne bi bil pozvan k udeležbi v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, to dejstvo samo po sebi ne bi bilo opravičljiv razlog za neizpolnitev te obveznosti. Storilec bi moral v primeru, če resnično ne bi bil vabljen na udeležbo v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, sam poskrbeti za to, da bi pravočasno izpolnil to obveznost in bodisi pri izvajalcu programov dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, pri katerem se je prvotno prijavil za udeležbo v programu, zahtevati, da mu omogoči udeležbo v programu, bodisi svojo obveznost opraviti pri kakšnem drugem izvajalcu programov dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, v obeh primerih pa o tem tudi obvestiti sodišče prve stopnje pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti.
URS člen 3, 3/1, 33, 54, 54/1, 56, 56/1. ZBan-1 člen 124, 124/1, 124/1-2. ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-2, 197/1-3, 197/3, 198, 198/5. ZS člen 3, 3/1. ZUstS člen 23, 23/1.
nepremičninska izvršba - prednostna pravica do poplačila iz kupnine - terjatev zakonite preživnine - obseg prednosti - načelo realitetne prioritete - ustavnoskladna razlaga - meje dopustne (ustavnoskladne) razlage zakonskega besedila - ustavno načelo delitve oblasti - jasnost besedila - namenska razlaga - sistemska razlaga - argument koherence - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - pravica do zasebne lastnine - tehtanje ustavnih pravic - praktična konkordanca
Sodišče prve stopnje je razdelilo kupnino tako, da je upoštevalo prednostno poplačilo za preživninske terjatve omejeno le za zadnje leto, kar je v nasprotju z jasno zakonsko vsebino določila 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, ki tovrstno omejitev opredeljuje le za prispevke za socialno zavarovanje, ne pa tudi za ostale v 3. točki navedene terjatve, med njimi terjatve zakonite preživnine.
S prevalitvijo negativne stroškovne posledice na tožečo stranko, če ta tožbe ne umakne (takoj) po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, se skuša preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Toženec tako v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez nadaljnjih pravdnih dejanj) po tem, ko ta med pravdo izpolni svojo obveznost.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003946
ZP-1 člen 202d. ZS člen 83, 83/3.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za vložitev predloga - materialni rok - sodne počitnice
Ker je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja materialnopravne narave, sodne počitnice, ki nimajo vpliva na tek materialnih rokov, ne morejo biti ovira, da bi se rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja iztekel v času sodnih počitnic.
regresni zahtevek za plačane stroške zdravljenja in pogrebnine – nesklepčnost – povezanost trdivenega in dokaznega bremena – razpravno načelo
Trditvenemu bremenu glede obveznih ukrepov pri varstvu pri delu, ki jih je tožena opustila oziroma kršila, tožeča stranka ni zadostila. Sklicevala se je sicer na dokazne listine, s čimer pa zahtevi po navedbi relevantnih dejstev ni zadostila. Dokazi se izvajajo le v zvezi z že zatrjevanimi dejstvi, dejstva, ki jih razkrijejo, pa, če ta niso tudi zatrjevana, pomanjkljive trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Sicer izvedenih dokazov, za katere tožeča stranka meni, da njen zahtevek utemeljujejo, zato sodišče prve stopnje tudi ni smelo upoštevati.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-6, 34/8, 60, 60/2, 60/2-3.
invalidnost III. kategorije
Tožnica je utemeljeno razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od datuma, ko je bila v predsodnem upravnem postopku obravnavana na invalidski komisiji I. stopnje.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
oprostitev plačila sodnih taks - brezplačna pravna pomoč
Tudi niso utemeljene pritožbene navedbe o tem, da je bila tožnica na podlagi prošnje za Bpp upravičena do oprostitve plačila sodne takse za tožbo. Takšne določbe ni niti v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1) niti v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), ki v 276. členu določa obveznost plačila sodne takse še preden sodišče tožbo pošlje v odgovor toženi stranki.
zdraviliško zdravljenje - zavrženje revizije - odvetnik - pooblaščenec
ZPP v 3. odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Določba tega odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker tožnik revizije ni vložil po odvetniku niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, gre v tem primeru za revizijo, ki jo je vložila oseba, ki nima te pravice. Skladno s 1. odstavkom 374. člena ZPP je potrebno tako revizijo s sklepom zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057202
OZ člen 132, 169, 198.
dejansko vprašanje – pravno vprašanje - škoda – zmanjšanje premoženja – dokazni sklep – zavrnitev dokaza – kršitev pravice do izjave
Višina škode je sicer dejansko vprašanje, vendarle pa je neločljivo povezana s pravnim vprašanje, kaj škoda sploh je. Škoda je zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih in duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda). Za obravnavani del odločitve je torej relevanten prvi del zakonske določbe. Škoda je zmanjšanje premoženja. To pomeni, da mora sodišče ugotavljati razliko med vrednostjo nepremičnine pred škodnim dogodkom in njeno vrednostjo po njem.
Če sodišče ne pojasni, zakaj nekega dokaza ni izvedlo (se pravi: sploh ne izda dokaznega sklepa) je podana kršitev pravice do izjave.
Sodišče prve stopnje o stroških postopka ni odločilo na podlagi pravilne vrednosti spornega predmeta. Ker je kot vrednost spora upoštevalo znesek, ki ne predstavlja niti enomesečnega prikrajšanja pri plači. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno zahteva, da se stroški odmerijo od vrednosti spornega predmeta v višini dvajsetkratnika mesečne razlike.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Narava kršitve, ki jo tožena stranka očita tožnici (da spornega dne ni prišla na delo na novo lokacijo, temveč na lokacijo, določeno v pogodbi o zaposlitvi), ni tako huda, da bi upravičevala podajo izredne odpovedi. Tožnica je delodajalca obvestila, da bo odšla na delo na lokacijo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, v kolikor ne dobi drugačnih navodil, iz česar izhaja, da je bila pripravljena po preteku bolniškega staleža priti na delo na novo lokacijo, v kolikor bi ji delodajalec ponovno podal takšno odredbo. Tožena stranka tega ni storila, ampak je tožnici podala pisno obdolžitev in izredno odpoved. Ker niso izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR-1 (da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka), je tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2. ZMEPIZ člen 57. ZPP člen 286.
starostna pokojnina - prekluzija dokazov
Tožnik v pritožbi upravičeno izpostavlja, da je za sporni leti predložil dokazila, iz katerih izhaja, da je za ti dve leti poravnal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik s dokazi prekludiran, v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem in stanjem spisa. Tožnik na same izračune pokojnine, kakor jih je predložila toženka, ni imel pripomb, je pa sodišču prve stopnje predlagal, da se ta izračun v sodbi pri izračunu pokojnine upošteva, prav tako pa naj se upošteva tudi sporno obdobje, za katerega je priložil dokaze. Tožnik ni ravnal v nasprotju z določili 286. člena ZPP, saj je že v tožbi navedel dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njegovih predlogov in ponudil tudi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev teh navedb.
osebni stečaj – vložitev novega predloga za stečaj takoj po koncu prvega postopka – pravni interes za vodenje postopka – zloraba pravic – odpust obveznosti – ni premoženja – zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja
Iz dolžnikovih navedb razvidno, da namerava znova pridobivati dohodek šele po zaključku stečajnega postopka in predhodnem odpustu obveznosti. To pa pomeni, da dolžnik ni pripravljen poplačati upnikov, niti v delnem znesku, kar že samo po sebi pomeni zlorabo pravice do vodenja postopka osebnega stečaja.
Postopki pred sodiščem niso sami sebi namen. Njihov namen je v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika. Če dolžnik svojega položaja ne more urediti in ga tudi ne more izboljšati, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081878
ZPP člen 7, 76, 80, 339, 339/2, 339/2-11. ZGD-1 člen 676, 676/1, 678, 683. OZ člen 3, 86, 86/1, 92. ZFPPIPP člen 151, 272, 272/1, 272/1-3.
sposobnost biti stranka – podružnica tujega podjetja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – cesijska pogodba – ničnost – uveljavljanje ničnosti – izpodbojnost – domneva objektivnega pogoja izpodbojnosti – prosto urejanje obligacijskih razmerij – nasprotovanje moralnim načelom – oškodovanje upnikov – razpravno načelo
Presojo ničnosti mora omogočati trditvena podlaga strank.
ZFPPIPP je v primeru oškodovanja oziroma prikrajšanja upnikov stečajnega dolžnika, predvidel pravno posledico – izpodbojnost, kar torej ničnost izključuje.
Kljub temu, da se podružnice tujega podjetja vpisujejo v sodni register, niso pravne osebe. V pravnem prometu namreč nastopajo v imenu in za račun tujega podjetja, za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, pa je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.
Ker tožena stranka kot podružnica tujega podjetja nima statusa pravne osebe, nima sposobnosti biti stranka v postopku.