začetek postopka osebnega stečaja – pravni interes – pravni interes dolžnika za vodenje stečajnega postopka – učinkovanje odpusta obveznosti – terjatve iz zakonite preživnine
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih.
Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu obveznosti.
ZFPPIPP člen 383a, 383a/1, 384, 384/1, 384/4. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - overitev poročila o premoženjskem stanju - notarska overitev - upravna overitev - nedovoljene pritožbene novote - vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču
Podpis na poročilu o premoženjskem stanju mora biti notarsko overjen. Upravna overitev ne zadošča.
spor majhne vrednosti – stanje v času vložitve pripravljalne vloge tožene stranke – pritožbeni postopek – dokazno gradivo – pobotni ugovor – absolutna izključitev pobotnega ugovora
Tudi pritožbeno sodišče mora pri presoji pravilnosti in zakonitosti sodbe sodišča prve stopnje upoštevati stanje v času vložitve pripravljalne vloge tožene stranke. Zato v pritožbenem postopku predloženo dokazno gradivo zanj ni upoštevno.
Ureditev, po kateri (že) za redni postopek velja, da se ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, ne more uveljavljati v pritožbi (absolutna izključitev pobotnega ugovora), je smiselno mogoče uporabiti tudi v postopku, kakršen je obravnavani (tj. v postopku v sporu majhne vrednosti).
Medtem ko se podjemnik naročniku s tem, da bo opravil posel, zaveže uresničiti končni interes naročnika, pa se mandatar zaveže, da si bo končni interes, zaradi uresničitve katerega naročnik sklepa pogodbo, prizadeval doseči in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno (profesionalno) skrbnostjo. Če revizor ne ravna s takšno skrbnostjo, krši svojo pogodbeno obveznost pravilne izpolnitve.
Pooblaščeni revizor mora zavrniti izdelavo mnenja, če pravna oseba pooblaščenim osebam revizijske družbe ne omogoči izvajanja revizije v skladu z določbami ZRev-2 oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjige, spise in računalniške zapise v nasprotju z računovodskimi standardi, in zaradi tega ali kateregakoli drugega razloga ni dovolj podlag, da bi pooblaščeni revizor lahko zanesljivo ocenil resničnost in poštenost računovodskih izkazov.
Storitve revidiranja so po svoji naravi obligacija prizadevanja in ne obligacija rezultata, gre torej za posebno vrsto mandatne pogodbe. Mandatar ima pravico do plačila za trud. Če je torej revizor brez svoje krivde delo opravil le delno, ima pravico do sorazmernega dela plačila.
Naročnik lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja revizijo njenih računovodskih izkazov, le na podlagi utemeljenih razlogov, pri čemer različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih niso utemeljeni razlogi za razrešitev.
postopek osebnega stečaja – postopek odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – okoliščine, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja – zdravstveno stanje dolžnika
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh pomembnih okoliščin, na katere se je dolžnik skliceval v svojem predlogu. Ni namreč upoštevana okoliščina, da je eden od dolžnikovih otrok otrok s posebnimi potrebami, niti njegovo zdravstveno stanje, na katerega se je dolžnik skliceval že v predlogu za odpust obveznosti in predložil tudi ustrezna dokazila. Ima namreč psihične težave (anksioznost) in telesne težave (desna rama), telesne težave pa mu onemogočajo opravljanje težjih del, zato je napačna navedba, da je dolžnik na vrhuncu ustvarjalne moči.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073436
ZFPPIPP člen 34, 271, 271/1, 271/2, 277, 277/1, 278, 278/2. OZ člen 39, 86, 87, 256. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – subjektivni pogoj – insolventnost dolžnika ob izvršitvi izpodbojnega ravnanja kot predpostavka izpodbojnosti – nastop obveznosti enakopravnega obravnavanja upnikov – ničnost – zahtevek za uveljavljanje ničnosti – absolutna bistvena kršitev določb postopka – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Položaj insolventnosti je predpogoj, da je pravno dejanje sploh izpodbojno. Obveznost enakopravnega obravnavanja upnikov nastopi šele v trenutku, ko družba, kasnejši stečajni dolžnik, postane insolventna. V okviru rednega poslovanja, ko torej ni mogoče govoriti o elementih insolventnosti, pa družbe svobodno v okviru lastne poslovne politike izbirajo odnos do svojih upnikov.
Stranki, ki se sklicuje na ničnost pogodbe, ničnosti ni treba posebej uveljavljati s formalno postavljenim zahtevkom v tožbi. Zadostuje, da je tožeča stranka postavila dajatveni zahtevek, ki ga je mogoče obravnavati kot kondikcijski zahtevek v posledici ugotovljene ničnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0080966
OZ člen 631. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 58, 61, 62, 82, 112.
pogodba o delu - podizvajalci - nominirani podizvajalci - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - pripoznana terjatev - trditveno in dokazno breme
Podizvajalec ima neposredni zahtevek (actio directa) do naročnika, če sta izpolnjeni naslednji predpostavki: 1. v razmerju med naročnikom in podjemnikom obstaja in je dospela podjemnikova terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec; 2. v razmerju med podjemnikom in podizvajalcem mora biti podizvajalčeva terjatev pripoznana. Napačno pa je stališče, da bi morala biti pripoznana tudi terjatev izvajalca nasproti naročniku.
ZFPPIPP člen 233, 233/3, 233/5, 383, 383/1, 384, 384/1, 384/4.
postopek osebnega stečaja – predlog za začetek postopka – poziv sodišča – dopolnitev – zavrženje predloga
Dolžnik je sodišču prve stopnje sicer res predložil poročilo o stanju svojega premoženja, ki pa ni vsebovalo izjave, da je v njem navedeno vse premoženje, za katerega ve, in vsi transakcijski računi, prav tako pa njegov podpis tudi ni bil notarsko overjen. To pa pomeni, da je predlog le delno dopolnil, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog moralo zavreči.
pravica do pritožbe – pritožba zoper sklep – legitimacija upravitelja – organ postopka zaradi insolventnosti
Upravitelj ni stranka postopka, temveč organ postopka zaradi insolventnosti. Zato zakon tudi omejuje legitimacijo upravitelja za pritožbo le na tiste sklepe, za katere zakon izrecno določa, da ima upravitelj pravico do pritožbe.
osebni stečaj – priglasitev terjatve zunaj roka – preizkus terjatev – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – pridobitev izvršilnega naslova – cilj stečajnega postopka – poplačilo upnikov – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo
Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka. Čeprav je stranski učinek zaključenega stečajnega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku, pa vendarle to ni glavni cilj tega postopka; je le podrejen končnemu cilju – poplačilo upnikov (oz. odpust obveznosti pri osebnem stečaju), ki pa v tem postopku ne bo uresničen. Stečajni postopek se konča, ko upravitelj po opravljeni končni razdelitvi predloži sodišču končno poročilo. Kadar stečajne mase ni, se uporablja določba 378. člena ZFPPIPP, ki omogoča končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0080945
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 240. ZIZ člen 270, 270/3. URS člen 23.
začasna odredba – začasna odredba proti stečajnemu dolžniku – poseg v lastninsko pravico – tehtanje ustavnih pravic – zemljiški dolg – pravica do lastnine – pravica do sodnega varstva
Če je dolžnik na vseh nepremičninah vpisal zemljiški dolg v korist neznanih imetnikov, je potrebno dati prednost upnikovi pravici do učinkovitega sodnega varstva (pred razpolagalno pravico lastnika). Zemljiški dolg ni odvisen od obstoja terjatve, za katero je bil ustanovljen, in njegove prenosljivosti ni mogoče slediti, zaradi česar je predlagana začasna odredba edini način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena, to pa je, da bi bila upnikova terjatev v stečajnem postopku vsaj delno poplačana.
OZ člen 240. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 31.
skrbnost vzdrževalca cest – pravni standard – višja sila – odškodninska odgovornost – nepričakovan dogodek
Strogost merila skrbnosti vzdrževalca ceste je treba prilagajati razredu oz. kategoriji ceste, ki se vzdržuje, saj višja kategorija ceste predpostavlja večjo gostoto prometa, višje hitrosti vozil in zato bistveno večjo nevarnost.
Zaradi nesporne in jasno označene problematičnosti odseka bi moral biti vzdrževalec ceste pri pregledovanju in posipanju ceste še posebej pazljiv, po posipanju ceste v zgodnjih jutranjih urah pa bi moral računati z nadaljnim padanjem temperatur in nastankom poledice, zaradi česar se ne more sklicevati na višjo silo.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev dokaznega predloga - pravilna vročitev tožbe - pomen vročilnice (povratnice) kot javne listine
Dejstvo, da je prejel tožbo izhaja iz povratnice, ki je javna listina in potrjuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/3, 231. ZGD-1 člen 414.
domneva insolventnosti – trajna nelikvidnost – prezadolženost – upravičeni predlagatelj za začetek stečajnega postopka – procesne ovire za začetek stečajnega postopka – cilj redne likvidacije – cilj stečajnega postopka
Pravilen je poudarek sodišča prve stopnje, da domneve iz 1. alineje 2. odstavka 14. člena ZFPPIPP (ki se nanaša na trajno nelikvidnost) ni mogoče izpodbijati z navedbami o dolžnikovem premoženju (kar se nanaša na prezadolženost; prim. 3. odstavek 14. člena ZFPPIPP).
Redna likvidacija ni procesna ovira za začetek stečajnega postopka.
načelo koncentracije – izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice – izguba izločitvene pravice – ugovor zoper sklep o prodaji – neizpodbojna domneva o seznanitvi z vsebino objavljenega sklepa
Posebne zahteve za izločitev iz stečajne mase, zunaj postopka preizkusa prijavljenih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, upnik nima.
V stečajnem postopku sodišče ne more odločiti o obstoju izločitvene pravice, če je ta prerekana.
obligatornost glavne obravnave – načelo neposrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – nesporno dejansko stanje – izvajanje dokazov izven glavne obravnave
Izjema od obligatornosti glavne obravnave na podlagi 488. člena ZPP je utemeljena le takrat, kadar toženka ne nasprotuje zatrjevani dejanski podlagi uveljavljenega zahtevka, nasprotuje pa pravnemu razlogovanju utemeljenosti zahtevka glede na takšno dejansko stanje. Narok za glavno obravnavo namreč ni namenjen zgolj izvajanju dokazov, temveč tudi uresničevanju načela neposrednosti, ki vključuje tudi pravico strank, da v smislu 286. člena ZPP podajajo in dopolnjujejo relevantne trditvene navedbe in predlagajo dokaze.
vzdrževanje reda – disciplinsko kaznovanje odvetnika
Ne le stranke postopka, tudi sodnik, ki vodi glavno obravnavo in je nedvomno tisti, ki je dolžan skrbeti za red na njej, mora skrbeti, da pri tem s svojim ravnanjem ne izzove strank k neprimernemu obnašanju.
preizkus terjatev – ločitvena pravica – posledice nepravočasno vloženega ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev
ZFPPIPP v 298.a členu v ničemer ne izključuje uporabe 62. člena, ki ureja prav situacijo, ko upravitelj v osnovni seznam ne vnese njegove terjatve ali ločitvene pravice, ki se sicer v tem pogledu šteje za prijavljeno po 298.a členu ZFPPIPP. Tako pomanjkljivost mora upnik pravočasno grajati in to z ugovorom zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev oziroma z ugovorom zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev, če je podana situacija iz 1. točke 1. odstavka 66. člena ZFPPIPP.
ZDR-1 člen 126, 126/1. ZIZ člen 34, 34/1, 34/2, 102, 128, 128/2.
izvršba na plačo - izvršba na druge stalne prejemke - razlikovanje - objektivne meje pravnomočnosti sklepa o izvršbi - (ne)učinek res iudicata
Bistvena je zahteva po jasnosti in določnosti opredelitve izvršilnega sredstva v sklepu o izvršbi, da pri izvrševalcih ne nastopi dvom o obsegu dovoljene izvršbe. Jasnost pa se lahko doseže le na način, da se upošteva opredelitve pravnih pojmov, kot so ti v pravnem sistemu jasno določeni in jih ni dopustno širiti mimo jasnega zakonskega pomena. Zato je treba ločiti primer, ko sklep o izvršbi vsebuje dikcijo izvršbe na plačo in druge stalne prejemke iz delovnega razmerja, in primer, kjer je izrecno navedena le plača.
Tožnik se, kljub pozivu sodišča prve stopnje, ni izjasnil, ali je njegovo vlogo šteti kot revizijo, vloženo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, zato je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).