OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0077170
OZ člen 2, 3, 147, 147/1, 924, 924/1, 924/2, 953, 953/3. ZZasV člen 37, 37/1, 37/2.
zavarovalna pogodba – zavarovanje pred odgovornostjo – zavarovanje poklicne odgovornosti izvajalca zasebnega varovanja – nedopusten odmik od kogentne določbe OZ – škoda, ki je krita z zavarovanjem – omejitev zavarovanih nevarnosti – izključitev zavarovalnega kritja – ničnost Splošnih pogojev – razlaga nejasnih določil – odbitna franšiza – konkurenca zavarovalnega in odškodninskega zahtevka – načelo resnične škode
Avtonomija strank pri sklepanju zavarovalne pogodbe je omejena, razlog za to pa varstvo zavarovalca.
Pravica do povrnitve škode, ki jo je povzročil kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, ne glede na to, ali je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti je z zakonom priznana, zato ne more biti v dispoziciji zavarovalne pogodbe (ter Splošnih pogojev in Klavzule kot njenemu sestavnemu delu), da navedeno pravico zavarovalca omeji ali jo izključi.
ZLPP člen 1, 4. ZLNDL člen 3. ZZ člen 65. ZGJS člen 76.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – pravica uporabe – lastninjenje – infrastruktura – otvoritvena bilanca
Pravna prednica tožnice je pridobila pravico uporabe na spornih nepremičninah, ki jih je tožeča stranka v postopku preoblikovanja vključila v otvoritveno bilanco. Tožeča stranka je zato na podlagi 3. člena ZLNDL pridobila na njih lastninsko pravico.
Zahtevek za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla, ki je bil podlaga za zatrjevani materialnopravno zmoten vpis, je po svoji procesni naravi vmesni ugotovitveni zahtevek, za katerega ima stranka interes le dokler „obstoji“ glavni zahtevek, ki pomeni predlog za odločitev v sporu. Ob odsotnosti takšnega glavnega zahtevka mora stranka zatrditi okoliščine, ki utemeljujejo njen pravni interes za samostojno ugotovitveno tožbo. Interes za takšno tožbo ne izhaja že iz 3. odstavka 181. člena ZPP. Tožnica je navajala (le), da je lastnica spornih nepremičnin, ker je na njih imela v času družbene lastnine pravico uporabe. Navedeno pa ni dovolj za utemeljitev interesa za ugotovitev ničnosti tujega pogodbenega razmerja. Ugotovitvena tožba zaradi ničnosti razpolagalnega posla, sklenjenega med toženci, ne zagotavlja ponovnega prenosa stvarnopravnih upravičenj na tožnico. Tožnica lahko pravno varstvo doseže le z izbrisno tožbo in ugotovitveno tožbo, da je (originarna) lastnica spornih nepremičnin.
Materialnopravno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, ki je zaradi porazdelitve krivde razdelilo tudi pogodbeno kazen med obe stranki, vsaki pol, saj ne gre za razmerje obeh pravdnih strank do investitorja, pač pa le za vprašanje, ali je od ugotovljene zamude z dokončanjem del tožeča stranka zamujala po lastni krivdi.
znižanje preživnine – številčnost družine – spremenjene okoliščine
Starši z rojstvom novih otrok prevzamejo nase nove odgovornosti za njihovo preživetje, vzgojo in šolanje, zato se ne morejo izgovarjati na veliko število otrok in na slab zaslužek, temveč se morajo potruditi, da toliko zaslužijo, da lahko preživljajo vse svoje otroke, saj je to njihova dolžnost, ki je določena v 54. členu Ustave RS.
pogodbena kazen – višina pogodbene kazni – pogodbena vrednost del – DDV – procesni pobot
10 % višina pogodbene kazni ni bila dogovorjena od cene, ki vključuje DDV, pač pa od pogodbene vrednosti del, zato pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da ni pravilno izračunalo višine pogodbene kazni, ker ni upoštevalo DDV, ni utemeljen. Pravilno pa je tudi stališče tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da se na pogodbeno kazen, ki je po svoji naravi odškodninska terjatev, DDV ne obračunava.
IZVRŠILNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057224
OZ člen 7.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – prepoved zlorabe pravic – ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - odrek sodnega varstva
Sodišče prve stopnje svojega zaključka o tožnikovi zlorabi pravice oziroma ravnanju v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ne utemeljuje na „golem“ dejstvu, da bi slednji na podlagi Sporazuma lahko dosegel vknjižbo svoje lastninske pravice na nepremičninah (a ni), saj to okoliščino ustrezno ovrednoti (oziroma postavi v kontekst) glede na ostalo njegovo (sporno) postopanje.
Brezpredmetno je pritožbeno poudarjanje, da bi lahko vpis v zemljiško knjigo predlagala tudi druga podpisnica Sporazuma, ki pa tega prav tako ni storila. V konkretni zadevi je bila (z vidika presoje, ali je z njegove strani prišlo do zlorabe pravice) relevantna presoja tožnikovega postopanja (oziroma opustitve le-tega), saj je on tisti, ki s trditvami, da je na podlagi Sporazuma na predmetnih nepremičninah pridobil ustrezna stvarno-pravna upravičenja, uveljavlja sodno varstvo (nedopustnost izvršbe).
Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je potrebno določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP uporabiti tudi v konkretnem primeru, ko dva od sospornikov nista dala povoda za tožbo in sta pripoznala tožbeni zahtevek, preden sta se spustila v obravnavanje glavne stvari.
Zahtevek tožeče stranke je vezan na sklenitev pogodbe med tožečo stranko ter Republiko Slovenijo, ta pa na javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin, kjer pa gre za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP. Ker v obravnavani zadevi ne gre za civilnopravno razmerje, pač pa za javnopravno, to sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi (1. člen ZPP).
Kasnejša reklamacija prevzema blaga s strani tožeče stranke ne more izničiti učinkov dogovora o kompenzaciji. Četudi namreč predstavlja navedena reklamacija po vsebini izpodbijanje sklenjenega dogovora o kompenzaciji zaradi napake volje (zaradi bistvene zmote, ki naj bi se nanašala na nabavno vrednost blaga, oziroma zaradi prevare), kar zatrjuje tožeča stranka, zgolj na podlagi takšne „reklamacije“ ni prišlo do razveljavitve dogovora o kompenzaciji, saj se lahko razveljavitev pogodbe zaradi napake volje zahteva le s tožbo, pri čemer izpodbojna pogodba pravno učinkuje in obvezuje oba pogodbenika vse dotlej, dokler je sodišče z oblikovalno sodbo ne razveljavi.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
stečajni postopek – pravne posledice začetka stečajnega postopka – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Po začetku stečajnega postopka, ne glede na to, ali so podani pogoji za prekinitev ali za ustavitev postopka, sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati o ugovoru dolžnika
pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem – sprememba lastništva med postopkom – stvarna legitimacija – procesna legitimacija
Okoliščina, da je po vložitvi tožbe zaradi ugotovitve služnosti, hči prvo toženca vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica služečega zemljišča, ni ovira, da se pravda dokonča med istimi pravdnimi strankami.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 38, 38/5, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZDavP-2 člen 145, 145/9, 146, 146/2, 352, 352/2. ZZVZZ člen 45, 45/1. ZPIZ-2 člen 7, 7/1, 7/1-33. ZPP člen 339, 339/1.
sodna izvršba davčnih obveznosti – seznam izvršilnih naslovov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – davki in prispevki
Zamudne obresti so v seznamu izvršilnih naslovov ustrezno opredeljene posebej za obveznosti iz naslova prispevkov za zaposlovanje, posebej za obveznosti iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje in posebej za obveznosti iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre torej za ločen prikaz zamudnih obresti posebej za vsako vrsto obveznosti, s tem pa seznam izvršilnih naslovov predstavlja primeren izvršilni naslov za izterjavo navedenih obresti. Višje sodišče še pojasnjuje, da ZDavP-2 ne zahteva prikaza zamudnih obresti posebej za vsak posamezni izvršilni naslov iz seznama.
Tudi prispevke zavarovanca (delavca) v njegovem imenu in za njegov račun obračuna in plača delodajalec, ločevanje po kontih pa je zgolj organizacijska posledica dejstva, da sta zavezanca za plačilo teh prispevkov tako delavec kot delodajalec (v predmetni zadevi dolžnik). Ne glede na to, iz čigavih sredstev se ti prispevki plačajo (delavčevih ali delodajalčevih), pa gre še vedno za enotno vrsto obveznosti - prispevke, ki služijo namenu zagotavljanja sredstev za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
sodna ureditev meje – povračilo stroškov – sodna poravnava
Sodna poravnava je sporazumna ureditev spora, ki naj bi izboljšala položaj obeh in ne le ene stranke, zato zakon določa, da če ni v poravnavi drugače dogovorjeno, vsaka stranka krije svoje stroške.
razlaga pogodbe – nega oskrbovancev – neupravičeno zaračunana storitev nege – dokaz z izvedencem – postavitev novega izvedenca
Storitev (nege oskrbovancev v domu za starejše občane), ki je bila v redu opravljena, ni zaračunana neupravičeno, če je ob sicer popolni in ustrezni zdravstveni dokumentaciji zdravnik pomanjkljivo izpolnil nek obrazec.
Dedič je po pouku o nepreklicnosti dedne izjave izjavil, da sprejema zakoniti dedni delež in se pod takšen zapis podpisal, zato njegovega mnenja, da se je deležu odrekel, ni mogoče upoštevati. Dedna izjava je namreč nepreklicna (lahko pa se izpodbija, a ne v zapuščinskem postopku).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023188
KZ-1 člen 204, 211, 211/1, 211/5. ZKP člen 105, 105/2, 160.
goljufija
Storilec, ki ima predmet, katerega si ima namen prilastiti, že v posesti zaradi načina prodaje (samopostrežna prodaja goriva), z navajanjem neresničnih dejstev prodajalcu, zaradi katerih mu prodajalec dopusti, da predmet odpelje (odnese), ne da bi ga plačal, stori kaznivo dejanje goljufije.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082384
ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/1.ZZK-1 člen 3, 3/, 3/1-4, 132, 132-4, 148, 148/1, 148/1-1, 243, 243/1, 243/2. ZFPPIPP člen 442, 443, 443/1. ZLDNL člen 2, 3. SZ-1 člen 190. ZEN člen 18, 148/1. ZPP člen 337, 337/1.
funkcionalno zemljišče – izbrisna tožba – pravni interes – ugotovitvena tožba - postopek za določitev pripadajočega zemljišča – materialnopravno neveljavna vknjižba - identifikacijski znak - oznaka nepremičnine – premoženje izbrisane družbe
Za materialnopravno neveljavno vknjižbo gre tudi, če materialne podlage za vknjižbo sploh ni bilo (neobstoj pravnega posla).
Dajatveni zahtevek se lahko glasi na izbris izpodbijane vknjižbe in na ponoven vpis lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika, ali pa „zgolj“ na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov.
Sporne parcele predstavljajo funkcionalno zemljišče k predmetnim stavbam že zato, ker so imeli tožniki kot lastniki poslovnih prostorov v predmetnih stavbah sporne parcele vrsto let in jih še imajo v posesti ter jih uporabljajo kot parkirišča in dovozne oziroma dostopne poti do stavb. Že iz takšnega načina rabe spornih zemljišč namreč izhaja, da gre za zemljišča, ki so potrebna za redno rabo predmetnih stavb.